Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Zmrzal je naša zaveznica

C.U.

Ljubitelje vrtnarjenja napoved nizkih temperatur prestraši, a v resnici bi si pravzaprav morali želeti, da pozimi temperature dosegajo minus. Veste zakaj?

Vpliv na zemeljsko grudo

Vsi vemo, da zemlja pozimi počiva, nizke temperature pa ji pomagajo, da se bolje revitalizira. V bistvu pomagajo, da se izboljša njena struktura. Kako? Za to so krive vodne kapljice, ki v razpokah zamrznejo, kar jih fizično poveča, tako pa agregati v grudi razpadejo na manjše in bolj drobne delčke. Taka zemlja bo spomladi bolj razrahljana in zračna. Še posebno veliko korist ima zmrzal v glinenih tleh, za katerae je značilno, da se jeseni pogosto zbijejo in postanejo zahtevna za obdelavo.

Če je pozimi prekratko obdobje nizkih temperatur, se prst ne more dovolj razgraditi in tudi spomladi ostane zbita. Ravno zato v zadnjih letih tako močno zagovarjamo pomembnost setve rastlin za zeleno gnojenje. Zime preprosto niso več take, kot so bile nekoč, tako pa se je treba ravnati preventivno in z zelenim gnojenjem dosežemo to, kar bi pričakovali od nizkih temperatur, hkrati pa zemljo tudi obogatimo s hranili.


Naravna selekcija rastlinskih škodljivcev

Po zadnjih milih zimah smo lahko opazovali, da je bil boj z rastlinskimi škodljivci, predvsem polži, precej bolj krvav kot v preteklosti. Letošnjo pomlad so se pojavljali v tako velikem številu, da smo bili primorani uporabljati agresivne limacide, pa še takrat naše rastline niso bile povsem varne pred njimi.

Nizke temperature, sploh če padejo močno pod ničlo in zdržijo nekaj tednov, lahko v resnici zatrejo zalego marsikaterega škodljivca, ki se skriva v zavetju in upa, da bo s svojim podmladkom uspešno preživel zimo. Največjo razliko zagotovo opazimo pri polžih, ki so po mrzlih zimah na naših gredicah precej manj številčni. Za druge škodljivce znanstveniki pravijo, da nizke temperature sicer tudi vplivajo nanje, a žal škodijo tudi koristnim predatorjem in tako pravzaprav ne moremo računati na to, da bodo naše rastline po dolgi zimi popolnoma varne. A tudi to je posledica tega, da smo na naših vrtovih predhodno z agresivnimi posegi tako močno porušili ravnotežje. Ne glede na znanstvene raziskave je gotovo, da imajo na ekoloških vrtovih, na katerih človek že kar nekaj časa ni iskal premoči nad naravnimi procesi, hladne zime vseeno pomemben vpliv na nadzor škodljivcev. So pač tudi same del naravnega ravnotežja v našem podnebnem pasu …


O ostalih razlogih si preberite v novembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Značke: zmrzal, vrt

Vreme 1-nov 20.jpg

Zemlja in zmrzal

Shutterstock