Izšla je nova številka!

Zeleni pomol, ki se spušča v morje trt

Na vrtu Mei in Zorana Podgornika iz Malovš najprej začutiš njegovo zeleno podobo, povezanost z naravo in mediteranski značaj, ki so ga ob našem obisku najbolj poudarjali sivka, smilj, rožmarin i

Strupena tisa in njena nekdanja slava

Tisa je iglavec brez storžev, zanimivo drevo, ki je bilo nekdaj zelo razširjeno, danes pa v gozdovih najdemo le posamezna drevesa.

Na vrtu pozimi ni vse prazno

Zelenjavo z domačega vrta lahko pobiramo pozimi prav tako kakor poleti. Res pa je, da moramo na to misliti pravzaprav vse od junija naprej.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Z rastlino nad borelijo

Frančiška Pirnar

Razširjeno, a premalo poznano rastlino divjo ščetico največkrat opazimo šele pozimi, ko njena suha socvetja na otrdelih steblih strumno štrlijo proti nebu.

Predstavila bi vam rada pri nas nepoznano, četudi dokaj razširjeno rastlino. Že davno jo je po svetu poznala ljudska medicina. Indijanci so z njo uspešno zdravili sifilis, ki je v 16. in 17. stoletju pustošil po Evropi. Nemške »zeliščarice« so jo uspešno uporabljale pri zdravljenju presnovnih bolezni, kot so artritis, artroza, putika … Svojim odjemalcem so svetovale vsaj enotedenski post, da bi bil učinek zdravila čim boljši. Tradicionalna kitajska medicina jo pozna po tem, da pospeši presnovo in razgiba energijo či. Njen grenki okus učinkuje odvajalno, razstruplja, zavira vnetja, odpravlja blokade, razgiba kri. Krog njenega delovanja so ledvice in jetra. Za največje odkritje pa ima zasluge dr. Wolf-Dieter Storl, ki je ugotovil, da učinkuje proti boreliozi, in se z njo pozdravil.

Ime za divjo ščetico (Dipsacus sylvestris) izvira iz časov predilne industrije, ko so z bodičastimi in otrdelimi socvetji v obliki valja česali predivo. Uspeva na preoranih tleh, zato jo pogosto najdemo ob gradbiščih avtocest, kjer zemlja pozneje miruje in ščetica lahko dozori v dvoletnem ciklu. Ima bodičaste liste kot osat, le da ima tudi površino posejano z bodicami. Več parov nasproti ležečih listov tvori rozeto, ki prezimi.

Za zdravljenje nabiramo enoletno korenino v času mirovanja, to je v pozni jeseni ali zgodnji pomladi, v času za presajanje, na dan za korenino. Teh dni ni veliko, ima pa korenina v tem času uskladiščenih največ energij. Dr. Storl opozarja na spoštljiv odnos do rastlin, bitij, ki imajo svoje značilnosti in, kot smo že videli, tudi svojo voljo.

Korenine so razvejene. Največ zdravilnih učinkovin je v vrhnji plasti, zato jo moramo čistiti previdno, da ne poškodujemo povrhnjice. Dobro očiščeno korenino na drobno zrežemo in z njo do vrha napolnimo kozarec z navojem, prelijemo z žitnim ali sadnim žganjem, zapremo in pustimo stati na temnem od tri do štiri tedne, nato precedimo.

Postopek pa lahko skrajšamo tako, da korenino sesekljamo v sekljalniku, prelijemo z žganjem in začnemo uživati že naslednji dan. V tem primeru dobro prežvečimo goščo.

Po izkušnjah avtorja jemljemo največ po eno jedilno žlico tinkture trikrat na dan, pol ure pred jedjo na prazen želodec. Tekočino dobro prežvečimo, da se čim več učinkovin absorbira že v ustih.

Kura naj traja tri mesece, po tem pa vsak mesec tri dni ob polni luni, eno leto, da bi preprečili razmnoževanje borelij. Borelije se ne razmnožujejo tako kot druge bakterije na 20 minut, pač pa na 28 dni v luninem ciklu.

Odmerjanje za zeliščna zdravila v ljudski medicini ni natančno določeno, ker ni standardiziranih ljudi. So le večji ali manjši, bolj ali manj občutljivi posamezniki. Količina naj bo prilagojema naravi, telesni in duševni zgradbi, teži, starosti in podobnim merilom. Kdor ne prenaša alkohola, lahko uživa čaj. Eno čajno žličko zdrobljenih korenin na skodelico čaja na hitro prevremo in pijemo trikrat na dan, pol ure pred jedjo. Za otroke je primernejši prašek zdrobljenih suhih korenin ščetice, ki ga pomešamo z medom.

Zakaj si je ščetica izbrala ravno mene? Borelioza me je po dolgoletnem neuspešnem zdravljenju že spravila v kot, ko sem dobila knjigo dr. W. D. Storla: Borreliose natürlich heilen (Naravno zdravljenje borelioze). Avtor opisuje, kako se je sam soočil s to zahrbtno boleznijo, kot pravijo nekateri, »kugo današnjega časa«. Opisuje raziskovanje, izkušnje ljudskih zdravilcev in uradne medicine. Zelo natančno opisuje potek svojega zdravljenja in tako omogoči vsakomur, ki želi poseči po tej zadnji rešilni bilki, da se ravna po njegovem zgledu.

Ščetica ne sme postati modna muha in ni čarobna palica, ki bi izbrisala bolezen. Po dr. Storlu je bolezen le opozorilo, da moramo spremeniti način življenja in prehranjevanja. Umiriti je treba telo in duha, prisluhniti odzivom na zdravilo. Za nekaj časa je treba opustiti  razvade, kot so kava, alkohol in druge droge. Opustiti je treba meso, prepojeno s strupi, hitro prehrano, skratka, razmisliti je treba o kakovosti hrane in možnosti, da si sami kaj pridelamo. Surova in naravno kisana hrana krepi našo odpornost.

Bolezni so ozdravljive le z našim sodelovanjem, s trdno odločnostjo, da si zdravja zares želimo. Kdor si želi več informacij, jih dobi na www.storl.de. Vsem, ki imate tovrstne težave, želim veliko poguma in vztrajnosti.

bio2.JPG

Bodejo tudi cvetovi.

Stane Sušnik