Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Tudi to

Od čebelic do zdravja: V sodelovanju je moč uspeha!

Marija Merljak

Čebele so zgled odličnega medsebojnega sodelovanja in potrditev načela »samo v slogi in skupnosti je moč«. Vsaka čebelica prispeva le po nekaj kapljic medičine, a vse skupaj izdelajo veliko meda. Čebele morajo obiskati več milijonov cvetov, da naberejo dovolj nektarja za en samcat kilogram medu. Pri tem preletijo toliko, da bi lahko kar sedemkrat obkrožili Zemljo. 

Pomislimo: tako sodelovanje je značilno tudi za vse celice našega telesa!

Kaj je med?
Med je gosto, tekoče ali kristalizirano živilo, ki ga proizvajajo čebele iz nektarja cvetov, izločkov iz živih delov rastlin ali iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk na živih delih rastlin. Čebele osnovni material predelajo, mu dodajo encime iz svojih žlez, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v pokritih celicah satja. (pravilnik iz leta 2004)
Poznamo številne vrste medu glede na vrsto paše, ne samo splošni vrsti: cvetlični in gozdni. Tako so znani, na primer, smrekov, regratov ali žajbljev med – ti koristijo ob kašlju, bronhitisu in hripavosti. Slab zadah preganja hojev med, ob zgagi in črevesnih težavah pomaga akacijev med. Visoko vročino, glavobol in izgubo apetita »zdravi« lipov med. Sladkorni bolniki lahko uživajo akacijev in kostanjev med, ker imata več fruktoze kot glukoze. Gozdni med nas bo zazibal v prijetno spanje. Kraševci so ponosni na ožepkov, rešeljikin in bršljanov med.

Zgodovina meda je dolga skoraj kot človeštvo
V resnici so čebele veliko starejše od človeka in med je bil že davno pred njim. Toda človek je sebe razglasil za krono stvarstva in si vzel pravico meriti stvari po sebi. Zato naj bi bil sprva med divji, ko se ga je polastil človek, ga je začel šteti med kulturne dobrine, podobno kot pšenico in oljke. Že pračlovek ga je kradel čebelam, zato z gotovostjo trdimo, da je bil med eno prvih živil. Arheologi menijo, da so ljudje načrtno uporabljali med že pred približno 15 tisoč leti, načrtno čebelariti pa so začeli pred štiri tisoč leti v Egiptu in na Kreti.

Več o medu, njegovi uporabi in zdravilnih učinkih preberite v poletni številki revije Zeleni raj (letnik II/julij–avgust), ki je izšla 20. junija 2016.

Ajdovi štruklji z medom

Ivan Merljak