Revija Zeleni Raj

Znano je, da se je egipčanska kraljica Kleopatra kopala v oslovskem mleku in da so si že pred njo stare Egipčanke barvale lase s kano in si obrobljale oči z mešanico oglja in smol. V srednjem veku so si ženske rdečile ustnice s sokom rdeče pese in si za zapeljivejši pogled v oči kapale sok volčje češnje, da so zenice postale globoko črne. Lase so si spirale s kamiličnimi ali kostanjevimi prevretki, odvisno od barve las, pa tudi izvlečki breze so pomagali k voljnejšim in mehkejšim lasem. Veliko njihovih pripomočkov in pomagal je utonilo v pozabo ali se je izkazalo celo za strupene, ostale pa so preizkušene rastline, s katerimi si pomagamo še danes. Njihove lastnosti so tako dobre, da jih je posvojila celo kozmetična industrija, in ker ljudje vedno bolj prisegamo na naravne sestavine, v njih vidi svojo prihodnost in svoj razvoj.

Če rastline poznamo in vemo za njihove lastnosti, si z njimi lahko pomagamo tudi doma. Brez dragih in nemalokrat zaradi intenzivnega gojenja dvomljivih sredstev, ki nam jih ponujajo trgovci. Zato si poglejmo, kaj v sebi skrivajo bolj ali manj poznane rastline, s katerimi se srečujemo vsak dan.

Arnika (Arnica montana) – v rumenih cvetnih lističih znane zdravilne rastline je pravcati koktajl snovi (poleg drugih so v njih tanini, eterična olja, flavonoidi, karotinoidi in kremenčeve kisline), ki obnovijo in pomirijo utrujeno kožo. Arnika pomaga tudi pri poškodbah, kot so modrice in zmečkanine, izboljša prekrvitev in ustavlja vnetja.

Bambus – zdravilnost sladkih stebel tropskih bambusov so poznali že stari Kitajci tisoče let pred našim štetjem: vlažijo kožo, lase naredijo bujnejše in utrjujejo nohte. Učinkovine pridobivajo iz t. i. bambusovih solz, ki tečejo iz stebelnih kolenc. Poleg železa in kalcija je v njih tudi najprozornejši rastlinski kremen, sestavljen iz kar 85 odstotkov silicija.

Barvilni rumenik (Carthamus tinctorius) – sorodnica sončnice, ki jo že od pradavnine cenijo zaradi njenih semen. Iz teh pridobivajo olje, ki se bolj kot vsa druga olja odlikuje po linolni kislini, najpomembnejši izmed ključnih nasičenih maščob, saj je vsebuje kar 70 odstotkov. Varuje kožo: preprečuje izsušitev, umirja rdečico in razdraženo kožo zaradi sončnih opeklin.

Čajevec (Melaleuca alternifolia) – med številnimi vrstami v rodu Melaleuca je za izdelavo lepotil pomembna samo ta vrsta čajevca. Iz vej in listov tega avstralskega grma pridobivajo eterično olje, ki ima antiseptični učinek. Zavira nastajanje mozoljev na nečisti koži, saj uničuje povzročitelje aken. Prav tako preprečuje nastajanje prhljaja, spodbuja prekrvitev in varuje pred glivicami.

Ingver (Zingiber officinale) – korenika, znana tudi kot »ljubezenski koren« (?), nastopa že stoletja v kitajskem tradicionalnem zdravilstvu. Eterična olja (med njimi ingverjevo olje) s citronskimi aromami, ki so v ingverju, veljajo za spodbujevalca krvnega obtoka in obnove celic. Posledično bo v telesu manj škodljivih snovi, koža bo čistejša in bo dobila bolj zdrav videz.

Jojoba (Simmondisia chinensis) – puščavski grm je tako rekoč čudodelen. Njegova semena vsebujejo tekoči vosek (in ne olje, kot pogosto pišejo), bogat z vitamini A, E in esencialnimi maščobnimi kislinami. Nase veže vlago v koži, jo gladi in varuje. S takšno zasnovo je jojobino »olje« ena od najboljših osnov za izdelke kozmetične industrije, saj se dobro vpija, vendar na koži ne pušča maščobne prevleke.

Kumare – sok svežih sadežev vsebuje sladkor, minerale in ustrezni del vode, zato je idealno sredstvo za čiščenje in osvežitev kože. Koncentrat pogosto uporabljajo v posebnih izdelkih za nego kože, ki so namenjeni vlaženju kože.

Kamilica (Matricaria chamomilla) – v 16. stoletju so jo v Angliji imeli za plevel, čeprav so jo že stari Rimljani uporabljali zaradi njenih odlik: razkužuje, preprečuje vnetja in pomirja. Zato je cenjena še dandanes. Blažilno učinkuje po zaslugi snovi, ki sestavljajo njena eterična olja (bisabolol, modri azulen, matricin), in številnih flavonoidov, ki so v cvetovih.

Mandelj (Prunus dulcis var. amara) – iz zrelih semen tega koščičarja pridobivajo lepotilno olje, ki je polno življenjskih snovi. Zanimivo je zaradi visokega deleža vitaminov A, E, B2 in folne kisline, torej snovi, ki spodbujajo obnovo celic in varujejo pred vplivi okolja. Sočasno to olje pomirja kožo in jo napravi čudovito mehko.

Materina dušica (Thymus vulgaris) – pravijo ji tudi vrtni timijan. Zaradi svojih razkuževalnih, antibiotičnih in blažilnih učinkovin velja za izvrstno zdravilno rastlino, posebno pri vnetjih dihalnih poti in želodčnih vnetjih. Zdravilnost se skriva v njenem eteričnem olju.

Nepozebnik (Hamamelis) – zdravilne snovi najdemo v skorji in listju. Odlikuje se predvsem po izjemno visoki vsebnosti čreslovin, ki so se izkazale za koristne pri zdravljenju obolelih ven, saj preprečujejo njihovo širjenje. Ekstrakt nepozebnika najdemo v tonikih za obraz, učinkovit pa je predvsem za zapiranje kožnih por. To je pomembno pri mastni koži, saj skozi zožene pore prodre manj loja.

Ognjič (Calendula officinalis) – zdravilna moč te enoletnice izvira iz oranžnih cvetov. V njih so tanini, eterična olja, flavonoidi, karotinoidi in sluzi. Te snovi so cenjene zato, ker zavirajo razvoj vnetij. Med snovmi je posebej pomemben karotinoid, saj spodbuja obnovo kožnih celic. Hrapave dlani in komolci ter napokani ustni kotički se z uporabo ognjičevih pripravkov hitreje celijo. Ognjičeva krema je na primer že dolgo znana kot idealna zaščita za nežno otroško kožo.

Oljka (Olea europaea) – od nekdaj je znana odpornost oljčnih dreves proti ultravijoličnim žarkom in škodljivim vplivom okolja. Oljčno olje je bogato s proteini, minerali, vitamini in življenjsko pomembnimi maščobnimi kislinami, kar pomeni, da je kot nalašč za nego suhe kože. Do lepše polti si pomagamo z izvlečkom iz oljčnih listov, v katerem so različni antioksidanti, ki varujejo pred prostimi radikali in zmanjšujejo nastajanje gubic, ali pa uporabimo hladno stisnjeno oljčno olje, ki blagodejno vpliva na kožo in jo čisti.

Planika (Leontopodium alpinum) – krema z izvlečki iz ljubke gorske cvetlice (ki spada med zavarovane rastline) je domiseln pripomoček proti staranju. Prav tako koristi koži v pogojih, ki so podobni kot v gorah, in pri izjemnih vremenskih razmerah, saj vsebuje samozaščitne in zdravilne učinkovine. Rastlini ne manjka lovilcev prostih radikalov, kot so flavonidi, fenolne kisline in tanini, ki varujejo celice in polnijo rezervoarje mineralnih snovi.

Preslica (Equisetum arvense) – v njenih steblih je kar 12 odstotkov kremenčeve kisline. Ta je pomembna za zdravo lasišče in lase. V kozmetičnih pripravkih jo dodajajo za spodbujanje presnove.

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) – sredozemski grm med rastjo vpije toliko sonca, da je njegovo eterično olje kot čudodelni vir toplote: spodbuja krvni obtok in vliva telesu novo moč. To »kurilno olje« ima še druge odlike: grenčine in čreslovine oživljajo kožo na glavi, omilijo srbenje, ojačajo lasišče.

Sivka (Lavandula) – vijoličasto cvetoča rastlina je s svojo mešanico več kot 160 učinkovin prava čudodelka pri obnovi našega počutja. Najbolj priljubljeno je njeno eterično olje. Njegova značilna aroma nam pomaga sproščati notranje napetosti in pomirjati razrvane živce. Sivkino olje deluje tudi antiseptično in protivnetno, torej je idealen dodatek za sproščujočo kopel.

Slezenovec (Malva sylvestris) – v njegovih rožnatih cvetnih lističih je skrito vse, kar ima koža rada – učinkovina malvin, ki varuje celice, sluz, ki dela kožo voljno in jo varuje pred izsušitvijo, čreslovina, ki blaži in zapira celice – najboljša pomoč proti rdečici in razširjenim krvnim žilam na obrazu. Torej ne preseneča, da vsebujejo kreme za zdravljenje couperose (rdeče lise na obrazu – teleangiektazije) prav izvlečke iz slezenovca.

Sliva (Prunus domestica) – z mešanico nenasičenih maščobnih kislin in naravnim antioksidantom vitaminom E je olje iz slivovih pešk najprimernejša učinkovina za nego občutljive kože. Izdelovalci kozmetičnih pripravkov radi dodajajo to olje tudi zaradi njegovega posebnega vonja po marcipanu, saj s tem brez umetnih dodatkov obogatijo vonj pripravkov.

Svetlin (Oenothera) – drobna semena zdravilnega zelišča vsebujejo olje z velikim deležem gama-linolne kisline. Ta ima pomembno vlogo pri različnih vnetjih. Svetlinovo olje zvišuje sposobnost ohranjanja vlažnosti in zapira drobne razpoke v roženini, kar pripomore k večji odpornosti kože na škodljive zunanje vplive.

Vanilija (Vanilla planifolia) – kot vemo, ta plezava rastlina spada v družino orhidej. Za avtokozmetiko je pomembno eterično olje, ki ga vsebujejo plodovi v obliki strokov. Njena sladka aroma, ki spominja na vonj po karameli, je sestavina številnih parfumov, kopeli in pripravkov za nego telesa. V njih je priljubljena in nezamenljiva, za telo in dušo. Težko bi našli kak drug vonj, ki vzbuja toliko asociacij kot vanilija.

Vrtnica (Rosa sp.) – iz semen šipkov pridobivajo olje, ki je najboljša alternativna preventiva za nastanek utrujene, postarane kože. Vaš najljubši koktajl proti staranju: veliko esencialnih maščobnih kislin, ki spodbujajo obnovo celic in gradnjo ogrodja lipidov. Hkrati to olje z vitaminom C ustvarja mrežo iz kolagenskih in elastinskih vlaken v koži, z vsakim nanosom vitamina A pa naša polt še bolj žari.

Žajbelj (Salvia officinalis)– žametasti listi so polni eteričnih olj, čreslovin in grenčin, kot so flavonoidi. V kozmetiki žajbljeve učinkovine največkrat uporabljajo v pripravkih za čiščenje mastne kože, saj tu učinkujejo večkratno: hkrati razkužujejo in zapirajo pore. Zaradi teh lastnosti dodajajo izvlečke te zdravilne rastline tudi v dezodorante.