Izšla je nova številka!

Igra barv v poletnem vrtu

Večina lastnikov vrtov pravi, da je njihov zeleni raj najlepši v pozni pomladi. In ja, res je, maja in junija zagotovo cveti najbolj množičen orkester rastlin, ob taki eksploziji barv pa je nedvom

10 idej za dnevno sobo na prostem

Tisti, ki so dovolj srečni, da imajo okrog hiše nekaj svoje zemlje, to navadno dobro izkoristijo. Spremenijo jo v zelenico, morda otroško igrišče in zelo pogosto tudi v zelenjavne gredice. V zadn

Ameriška borovnica

Čas je, da se z bolj ali manj visokih krošenj sadnega drevja spustim k tlom, k sadnim grmom. O jagodičju bo torej tekla beseda. Sem spadajo maline, robide in njihovi križanci, rdeči, beli in črn

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Setveni koledar

Mlade generacije podpirajo sonaravno pridelavo

Špela Korinsek Kaurin

V novembrskih dneh, ko je veliko pozornosti usmerjene k žlahtni kapljici iz grozdja, sem se pogovarjala z mlado damo Majo Milošević, ki je pred nekaj leti skočila v povsem nov izziv in skupaj z očetom na srbski Fruški gori zasadila vinograd, začela pridelovati vino in voditi čisto svojo vinsko klet. Pritegnil me je predvsem njen entuziazem, da je primerna sogovornica za našo revijo, pa je me prepričala, ko je omenila, da vino pridelujejo tudi po biodinamičnih načelih. Poudarila je, da o tem zato, ker nimajo izpolnjenih vseh pogojev, javno ne govori rada, ampak raje razloži, da njihova vinska klet deluje po principu »low intervention«. Čeprav tako najin pogovor ni bil povsem »biodinamični«, pa sem prepričana, da lahko Maja s svojim vzorom zagotovo navduši še koga, da bo svojo vinsko trto začel gojiti še na malce bolj sonaraven način, ob tem pa tudi pridelovati vino, ki ne bo le žlahtna kapljica, ampak tudi čisto pravi eliksir za dušo in telo.

Kako se je mlada dama, kot ste vi, zaljubila v vino?

Vino me je od nekdaj privlačilo, specifičnost aromatike, okusov, pookusov … Želela sem si podrobneje spoznati postopek proizvodnje vina, nisem pa si nikoli predstavljala, da bom nekoč del tega procesa, da bom soustvarjala vina.


Vaš poklic sicer ni povezan s pridelavo vina. Ste namreč magistra ekonomije in kariero ste začeli na povsem drugem področju. Vas je oče navdušil nad tem, da ste spremenili svojo pot in se posvetili gradnji družinskega podjetja?

Res je, oče je moj vzornik, on je tisti, ki me še vedno vodi in navdušuje nad našo zgodbo, že zato, ker ima pri svojih letih meni nepredstavljivo moč in energijo. Celotno družino pa je nad samo idejo vinograda navdušila neverjetna energija, ki se čuti na mestu, kjer zdaj stojijo naši vinogradi. Nekaj čarobnega je, ko stojiš nad vinogradi, tam si vsi polnimo »baterije«.

Moj oče je najprej kupil manjšo parcelo na Šuljamački Glavici, nakar smo izvedeli zgodbo o rimskem cesarju Probusu in posadili manjši vinograd. Nato pa se je zgodba razvila … Oče je od kar 42 različnih lastnikov kupil parcele, da smo na koncu zaokrožili celoto in posadili nov vinograd.

Kako to, da ste se odločili podjetje odpirati čez mejo, v Srbiji, kjer je trg morda manj razvit in cenovno bolj občutljiv kot pri nas? Poleg tega pa je do Sremske Mitrovice kar nekaj kilometrov. Kaj vas je najbolj prepričalo?

Moj oče je po rodu Srb, do svojega 15. leta je živel na vasi, v Velikih Radincih (blizu Sremske Mitrovice), nato pa ga je pot odpeljala v Slovenijo, kjer si je ustvaril dom, družino in še danes je zanj Slovenija njegov pravi dom. Smo pa vseeno bili vedno čustveno vezani na Srbijo, zdaj pa tudi poslovno. Kilometri niti niso velika ovira, v dobrih štirih urah smo z avtom tam. Je pa v zadnjem letu in pol malo težje potovati zaradi epidemije.

Omenili ste mi, da vino pridelujete tudi po biodinamični metodi. Čeprav pravite, da tega ne želite še oglaševati, pa bom vseeno malce pobezala … Kaj je tisto, za kar bi lahko rekli, da že delate po biodinamičnih načelih?

Naše delovanje, proces obdelave in pridelave imenujemo »low intervention«, je pa res, da se tudi intenzivno spogledujemo z biodinamiko in si v prihodnosti želimo še bolj usvojiti ta princip. Vendar pa je to dolgotrajen proces. Na samem začetku so bile parcele obdane z gostim grmičevjem, kar smo očistili in pripravili tla na sadnjo vinograda. Ker takrat še nismo bili dovolj poučeni o organski proizvodnji in biodinamiki, smo k stvari pristopili bolj konvencionalno. Na samem začetku je bilo ...

Celoten članek preberite vdecembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Maja Milošević s svojimi domačimi pomočniki.

Osebni arhiv