Izšla je nova številka!

2 P-ja: pastinak in portulak

Pastinak je verjetno najmanj znana zelenjava za domačo juho. Vsi poznamo korenček, peteršilj, zeleno, brez njih tudi ni domače goveje ali zelenjavne juhe. Pastinak pa nekako ni našel poti v naša

9 napak, ki se jim želimo izogniti pri vrtnarjenju na visokih gredah

Visoke grede ljubitelje vrtnarjenja navdušujejo vedno bolj in postajajo pravi »bum« tako na manjših kot tudi na večjih vrtovih ter celo na terasah in balkonih. Ja, res so nadvse praktične, pa š

Preizkušene zmagovalke z balkonov

Juhu, prihaja čas, ko bomo lahko spet naše balkone in terase oblekli v cvetje. Predvsem dame smo velike ljubiteljice balkonskih rož, in čeprav se že skoraj tradicionalno na slovenskih balkonih bo

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Setveni koledar

Kako iz ekološkega napredovati v biodinamično vrtnarjenje

Meta Vrhunc

Biodinamiki navdušujejo s svojimi zgodbami in mnogi bi se biodinamičnega vrtnarjenja radi lotili tudi sami na domačem vrtu. Kaj torej je še treba spremeniti, da bodo pridelki postali ne le zdravi v smislu odsotnosti kakršnihkoli strupov, temveč bodo tudi nosilci obilja vitalnih energij … Pa si poglejmo, kako začeti.

V minulem letu smo predstavili nekaj kmetov, ki dosledno kmetujejo po biodinamičnih načelih. Vprašani po motivaciji za to metodo vsi zagotavljajo, da se čutijo zavezani k ohranjanju zdravja narave, plodnosti zemlje, ki je temelj našega preživetja, kot pridelovalci pa tudi k pridelovanju najbolj kakovostnih živil tako za potrebe svojih strank, sebe, svoje družine kot živali. Med temi kmeti nismo našli zaskrbljenih obrazov, temveč nasmejane, veselja polne ljudi, četudi se kot pridelovalci srečujejo, kot vsi drugi naši kmetje, s celo vrsto tudi težkih izzivov. S svojimi zgodbami so navdušili številne med vami in prejeli smo kar nekaj vprašanj, kako bi se biodinamičnega vrtnarjenja lahko lotili tudi sami na domačem vrtu. Kaj torej je še treba spremeniti, da bodo pridelki postali ne le zdravi v smislu odsotnosti kakršnihkoli strupov, temveč bodo tudi nosilci obilja vitalnih energij … Pa si poglejmo, kako začeti.

Morda je prvo vprašanje, kakšna naj bi bila po načelih biodinamike zemlja?

Nismo si je izbrali. Nekje je zelo ilovnata, nekje zelo peščena. Vsaka ima svoje prednosti in slabe strani, ki so z nekaj znanja obvladljive. Dobro je, da je zemlja čista, da v njej ni ostankov pesticidov ali sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev. Pomembna je vsebnost humusa. Da reagira na kozmične ritme, naj bi imela vsaj 2,8 % humusa. Seveda je bolje, da ima zemlja štiri, pet ali celo več odstotkov humusa.

Humus so mineralizirane, torej razkrojene organske substance, izjemno pomembne kot ponudba hranil rastlinam, pogoji za razvoj mikroorganizmov, sposobnost zadrževanja vode ... Mineralno gnojenje biodinamiki povsem zavračajo, saj posledično zemlja humus izgublja in postaja vse bolj mineralna in mrtva. Če je humusa malo, bo potrebno obilnejše jesensko gnojenje s prepariranimi komposti, po posevkih uporaba zastirke, če so gredice kdaj prazne, pa jih je dobro zasejati z zelenim gnojenjem, ki vdelano v tla humus gradi.

Kako zemljo pred posevki pripraviti, je odvisno od stanja zemlje. Morda lopatanje res ni potrebno. Vsekakor zemlja ne sme biti pred posevki preveč fino drobljena. V času rasti je pomembno pogosto rahljanje zemlje. Pravi čas za vsako odpiranje zemlje je za zdravje rastlin in kakovost pridelkov pomemben.

Več preberite v februarski izdaji revije Rože in vrt/Zeleni raj.

Biod naslovna-feb21.jpg

Naslovna slika

Shutterstock