Sadje
Ne pozabimo na poletno rez sadnega drevja
Letos je zaščita pred boleznimi ključnega pomena, čeprav je drevje prazno, in če naj ne bo prazno tudi prihodnje leto.Škropimo bodisi z naravnimi pripravki na osnovi koristnih, efektivnih mikroorganizmov EM Terra Active in EM5 ter tudi drugih mikroorganizmov (Bacillus thuringhiesis, B. subtilis, različnih virusov granuloze …) rastlinskih izvlečkov, kelpa, neema …, ali pa s kemičnimi pripravki, ki pa meni niso prav nič pri srcu. Veliko pa lahko k omejitvi rastlinskih bolezni pripomoremo s pravilno poletno rezjo. Po njej so drevesne krošnje veliko bolj zračne in po dežju se listje hitreje osuši, zato je verjetnost okužb z boleznimi manjša.
Govorim torej o rezi v obdobju aktivne vegetacije ali rasti, ki se začne z brstenjem in traja do jesenskega odpadanja listja. Zaradi bistvenih razlik v značaju procesov, ki se dogajajo v sadnem drevju, to obdobje delimo na čas kvantitativne rasti, ko se razvije listni aparat in bujno rastejo nove mladike, in na čas kvalitativne rasti, ko se v njih kopičijo organske rezervne spojine.
Čas kvantitativne rasti
Ta se začne z odpiranjem brstov, cvetenjem in razvojem plodičev. Za te procese drevje porablja rezervno hrano, nakopičeno v prejšnji rastni sezoni, saj za fotosintezo v tem času niti ni ustreznih pogojev: listna površina je še majhna, temperature relativno nizke, dnevna osvetlitev pa je krajša in slabša.
Ko se svetli del dneva daljša in temperature porastejo, v drevju stečejo burni življenjski procesi: hitra rast novih mladik, razvoj nove listne površine, razvoj oplojenih plodičev in obnova koreninskega sistema. Temperatura in osvetlitev sta ugodni za učinkovito fotosintezo. Tudi vlage v tleh je po navadi v tem času dovolj, zato so listne reže lahko široko odprte, kar omogoča obilen zajem ogljikovega dioksida iz ozračja za potrebe fotosinteze. Izmenjava snovi med listnim aparatom in koreninskim sistemom je hitra in obilna. Splošna energetska bilanca sadnega drevja je sicer pozitivna, a je tudi poraba na novo ustvarjene energije velika, zato se vsi na novo ustvarjeni asimilati praktično sproti porabijo za bujno novo rast.
Ker večji del te faze razvoja listni aparat še ni popolnoma razvit, so pa vsi njegovi deli bolj ali manj še dobro osvetljeni, bi zgodnje odstranjevanje listne površine, ki bi morda lahko postala neproduktivna in zato nezaželena, pomenilo tveganje, da bi s tako rezjo odstranili tudi koristno listno maso. S tem bi lahko zmotili potek pomembnih življenjskih procesov, posebej še izmenjavo snovi med listno maso in koreninskim sistemom. Zato izrezovanje nekoristne listne mase odložimo do naslednjega razvojnega obdobja, ko jo že jasno lahko ločimo od koristne. Morda le pri preveč bujnih drevesih, ki bi jim rast želeli nekoliko umiriti, lahko odstranimo najbujnejše poganjke, ki bi se lahko razvili v bohotivke in bi jih pozneje morali tako ali tako izrezati, če ne prej, pa med »zimsko« rezjo. A take izjeme presojamo posamič, od primera do primera.
Obdobje kvalitativne rasti
To je obdobje kopičenja rezervne hrane v tkivih ali akumulacije, nastopi pa, ko se obdobje kvantitativne rasti zaključi. Pri umerjeno bujnem drevju se to zgodi nekako konec junija, traja pa vse do odpadanja listja jeseni.
Celoten članek preberite v poletni izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj 2021.
