Izšla je nova številka!

Tiptop zeleni kotiček za kralje in kraljice žara

Eden od razlogov, zakaj smo tako nestrpno čakali sončne dni, so tudi popoldnevi, preživeti v prijetni družbi ob pripravi jedi na žaru. Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasične

Manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Ko se sprehajamo mimo vrtov, včasih z veliko radovednostjo kukamo čez plot in poskušamo ugotoviti, kaj neki raste na tisti posebni gredici in se bahavo razkazuje v svojem obilju. Ja, tudi slovenski

Kakšno je idealno mesto za vašo vrtno klop?

Namen vrta je, da v njem uživamo, se predajamo njegovi lepoti, občudujemo naravo okoli sebe in počivamo. V našem zelenem raju zato ne sme manjkati udobna klopca, ki nas vabi, da se usedemo nanjo i

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Splošna kondicija sadnega drevesa in rez

Matjaž Zupančič

Čeprav je najidealnejši čas za obrezovanje sadnih dreves v polni rodnosti že mimo, pa verjetno marsikdo med vami s tem opravilom še kar odlaša. Pogosto je razlog za to skrb, da naše drevo ni videti ravno v najboljši kondiciji in se zato bojimo, da ga bomo z rezjo le še oslabili. Pa je ta skrb upravičena?

Kondicija sadnega drevja je odvisna od več dejavnikov. Najpomembnejši so gotovo starost drevja, razmere v tleh, ki vplivajo na razvoj koreninskega sistema, fiziološke lastnosti koreninskega sistema (različne vegetativne podlage ali generativne, sejanci, divjaki), nadalje zdravstveno stanje listne mase in velikost njene dobro osvetljene površine, zdravstveno stanje koreninskega sistema ter preskrba z vodo in mineralnimi hranili.

Pri tem si je treba zapomniti naslednje: starejše sadno drevje po pravilu obrezujemo močneje. Z razvojem krošnje raste tudi število potrošnikov organske hrane v njej, najsi bo plodov ali pa povečane lesne mase vejne obrasti. Zato iz leta v leto ostaja čedalje manj organske hrane za koreninski sistem, ki tako izgublja moč, sposobnost črpanja vode in mineralnih snovi. Nastane zanka, ki omeji tudi razvoj nadzemnega dela drevja in posledično še bolj obnovo koreninskega sistema. In drevo je v spirali propadanja. Poleg tega se z rastjo daljšajo tudi transportne poti za izmenjavo hranil med koreninami in listno maso. Zato je izmenjava skromnejša in počasnejša, za nameček pa porabi več energije.

Da bi to preprečili, s starejših krošenj odstranimo več lesa, tj. več potrošnikov, da bi preostali brsti lahko razvili večjo in bolj kakovostno listno maso. S krajšanjem predolgih ogrodnih in drugih starejših vej pa krajšamo tudi transportne poti. S tem prihranimo drevju nekaj energije in pospešimo izmenjavo snovi med koreninami in listno maso. Z odstranjevanjem nekoristnih potrošnikov hrane izboljšamo tudi prehrano plodov.

Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Naslovna slika

Jernej Mazej