Izšla je nova številka!

2 P-ja: pastinak in portulak

Pastinak je verjetno najmanj znana zelenjava za domačo juho. Vsi poznamo korenček, peteršilj, zeleno, brez njih tudi ni domače goveje ali zelenjavne juhe. Pastinak pa nekako ni našel poti v naša

9 napak, ki se jim želimo izogniti pri vrtnarjenju na visokih gredah

Visoke grede ljubitelje vrtnarjenja navdušujejo vedno bolj in postajajo pravi »bum« tako na manjših kot tudi na večjih vrtovih ter celo na terasah in balkonih. Ja, res so nadvse praktične, pa š

Preizkušene zmagovalke z balkonov

Juhu, prihaja čas, ko bomo lahko spet naše balkone in terase oblekli v cvetje. Predvsem dame smo velike ljubiteljice balkonskih rož, in čeprav se že skoraj tradicionalno na slovenskih balkonih bo

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Tehnika rezi sadnega drevja v polni rodnosti (način rezi)

Matjaž Zupančič

Zdaj je najprimernejši čas, da opravite rez sadnega drevja, da boste žage in škarje v roke vzeli bolj samozavestno, pa predlagamo, da si podrobno preberete nasvete našega doktorja obrezovanja Matjaža Zupančiča.

V že oblikovani krošnji sadnega drevja moramo razlikovati ogrodni les ali skelet, ki ostaja v njej do konca življenja, in druge, tanjše veje z rodno obrastjo, ki so redno predmet obnove, torej zamenjave z mladikami. Pregoste veje pa izrezujemo tudi do osnove.

Skelet krošnje tvorijo ogrodne veje I. reda, ki izraščajo iz debla in njegovega provodnika, in ogrodne veje II. reda, ki rastejo iz vej I. reda. To je stalni ogrodni les dreves večjih dimenzij, ki ga nikdar ne odstranimo do osnove, saj nove ogrodne veje z ustrezno nosilnostjo na odraslem drevesu ni mogoče več vzgojiti.

Iz vej I. reda (primarnih) in II. reda (sekundarnih) izraščajo veje III. reda (terciarne) in njihova obrast višjih redov, ki so krajši ali daljši nosilci rodnega lesa, listne mase in plodov. Glede na sadno vrsto so lahko enoletni, dvoletni ali starejši.

V krošnjah drevja, ki je doseglo načrtovano velikost in dokončno arhitekturo krošnje, so predmet rezi samo tanjša vejna obrast, enoletne rodne ali jalove mladike in ostarele rodne veje.

Če bi krajšali katere druge, poleg naštetih mladih in vej, bi to povzročilo novo, bujno, metličavo in jalovo rast novih mladik tik pod rezom, kar preprečuje rodnost in preveč senči notranjost krošnje. Rast novih mladik bi se podaljšala predolgo v rastno sezono. Zato bi preostalo premalo časa za diferenciacijo cvetnih brstov, poraba hranil za predolgo in premočno rast pa bi preprečila njihovo kopičenje asimilatov v brstih, ki se zato ne bi razvili v cvetne. Poleg tega bi gosti sklopi enoletnih poganjkov spet zahtevali intenzivno rez, s katero bi nepovratno zavrgli veliko energije, porabljene za njihovo rast v pretekli rastni sezoni.

Močna, podaljšana rast zaradi krajšanja enoletnih mladik škodi tudi razvoju plodov, ki zaradi tekmovanja za hranila in vodo ostajajo drobni, pozneje dozorevajo in so slabe kakovosti.

Pri pečkarjih do osnove izrežemo tudi vse prebujne dveletne veje, če so brez rodnih brstov. Če je nekaj rodnega brstja blizu vejne osnove, jih krajšamo do ene ali dveh, umerjeno bujnih mladik, ki tako postaneta novi vrh take veje. Če je na dvoletni veji veliko rodnih brstov, jo lahko skrajšamo na nekaj rodnih brstov in s tem zmanjšamo morebitno preveliko obremenitev drevesa s plodovi. Seveda, če so podobno obremenjeni tudi preostali deli krošnje.

Več o zimski rezi dreves v polni rodnosti, tudi s prikazom v sliki, preberite v marčevski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Naslovna slika

Shutterstock