Revija Zeleni Raj

Seveda le, če ni neugodno poletno vreme povzročilo, da so plodovi drobni ali pridelka sploh ni. Vsako leto ima svoje posebnosti, žal pa na vreme ne moremo veliko vplivati kljub vsej tehnologiji, ki jo premoremo, zato moramo letino sprejeti takšno, kakršna je.

Zorenje jesenskega sadja

Septembra v sadovnjaku dozoreva večina najboljših jablanovih sort. Zaradi prijetnih temperatur in še vedno toplega sonca se plodovi zdaj lepo barvajo, zato so prava paša za oči. Glede časa obiranja se ravnamo po tem, kaj nameravamo s pridelkom oziroma kako ga mislimo uporabiti. Jabolka, ki jih bomo shranili za daljši čas, obiramo navadno nekoliko prej, najokusnejša pa so tista, ki so popolnoma zrela in jih rabimo sproti. Pri nekaterih sortah plodovi ne dozorevajo hkrati, zato jih obiramo postopoma. Poškodovane in črvive plodove ločimo od zdravih, da se ne prenesejo bolezni, porabimo pa jih v kuhinji za peciva, kompote, marmelade in druge jedi.

Zrelost plodov preverjamo tako, da z dlanjo primemo plod in ga narahlo zasukamo. Če se vda skupaj s pecljem, je čas za obiranje, drugače počakajmo še dan ali dva. Hruške viljamovke obiramo, ko so še trde, po nekaj dneh v shrambi pa se bodo zmehčale. Nešplje pustimo na drevju kar se da dolgo, da razvijejo poln okus, običajno pa jih obiramo po prvi slani. Za kuhanje slivove marmelade naj bodo plodovi pri peclju nekoliko osušeni, saj so takrat najslajši. Čas dozorevanja posameznih sort lahko preverimo tudi v sadjarski literaturi ali na spletu, kjer so navadno v razpredelnicah opisane najpogostejše sorte in čas dozorevanja. Seveda čas obiranja ni vsako leto enak, zato je lahko pravi čas zamaknjen tudi za teden ali dva v primerjavi s povprečjem. Za obiranje izberemo lep sončen dan ali vsaj dan brez dežja, paziti pa moramo, da z orodjem, lestvijo in plezanjem ne poškodujemo drevja ali celo sebe.

Lupinasto sadje

Lešnike in orehe obiramo šele, ko začnejo plodovi odpadati sami, vendar jih preglejmo, ali morda niso odpadli predčasno zaradi črvivosti ali bolezni. Nekatere sorte orehov in lešnikov odpadejo skupaj s srajčko. V njej jih pustimo še nekaj časa, da se osušijo. Potem jih lažje izluščimo, nekateri pa se izluščijo kar sami. Odpadanje plodov lahko pospeši močnejši veter, lahko pa pripomoremo tudi sami s tresenjem in udarjanjem z dolgo palico. Pri opravilu moramo biti pazljivi, da ne poškodujemo mlade rasti. Po obiranju vsebujejo orehi do 40 odstotkov vode, zato jih moramo po predhodnem čiščenju in pranju osušiti bodisi na soncu ali v ustrezni sušilnici. Temperatura sušenja ne sme preseči 45 °C, ker lahko postanejo jedrca žaltava, uniči pa se tudi večji del vitaminov v njih. Primerno osušena jedrca orehov vsebujejo največ 10 odstotkov vlage, v luščini pa bodo v suhem prostoru zdržala več kot leto dni. Podobno ravnamo tudi z lešniki, ki jim samo po nekaj dneh sušenja vlažnost jedrca pade s 40 na samo 10 odstotkov, primerno osušeni pa zdržijo tudi dve leti in več.

Pasti za škodljivce

Tudi škodljivci so začutili, da se približuje konec vegetacije, zato se počasi usmerjajo v svoja skrivališča, kjer bodo počakali do spomladi. Zato jim nastavljamo lepljive in druge pasti ter jih polovimo, kolikor se le da. Okrog debla in debelejših vej lahko namestimo pasti iz slame, mahu, lepenke, kartona in drugega materiala, kar bodo škodljivci izkoristili za skrivališče, mi pa bomo vabe z njimi vred čez čas odstranili in odnesli iz sadovnjaka. Na lepilne trakove pa se bodo lovile škodljive gosenice na svoji poti od krošnje do tal.

Oblikovalna rez

Septembra je pretakanje rastlinskih sokov zopet intenzivnejše, kar se pozna na rasti sadnih rastlin. Sicer je sadno drevje bolje rezati v drugem času, vendar lahko režemo tudi zdaj, saj se bodo rane zaradi ugodnih rastnih razmer hitro zarasle. Odstranimo predvsem v krošnjo usmerjeno rast in tisto, ki se križa, predvsem pa pokončne poganjke, ki so sila požrešni in porabijo veliko hranljivih snovi na račun druge koristnejše rasti in pridelka. Z odstranjevanjem okoliške rasti lahko nekoliko odpremo tudi veje okoli plodov, ki se bodo zaradi boljše osvetlitve lepše obarvali. Vendar s takšnim rezom ne smemo pretiravati, saj listi na vejah oskrbujejo plodove s hranljivimi snovmi, ki nastanejo pri fotosintezi, poleg tega pa lahko še vedno močno septembrsko sonce povzroči ožige na plodovih in lesu.

Pridelovanje sadja na vrtu je vsakomur v veliko veselje, ki naj ga ne pokvari niti nekaj črvivih plodov, saj so tudi ti, primerno obrezani, uporabni za peko peciva ter predelavo v kompote in marmelade. Zato pridelujmo zdravo, uživajmo življenje in se ogibajmo vsakršni kemiji, kolikor je le mogoče.