Sadje
Breskev – za jasno in modro misel
Breskev je sadež, ki hitro izgubi ednino. In potem dvojino ... Po navadi uporabljamo kar množino – breskve. Dobre so, sladke in slastne, da se redko kdo ustavi pri eni sami.
Naj se torej posvetim sladkim sadežem z veliko koščico na sredi. Sadeži nosijo enako ime kot drevo, na katerem dozorijo – breskev (Prunus persica). Strokovno ime takoj razkrije povezavo z izvorom, s Perzijo ali današnjim Iranom, od koder so jih že v antiki prek starih Grkov v Evropo prinesli rimski trgovci in vojščaki. Nekateri viri navajajo, da so breskve še starejše in – kitajskega izvora. Rimljani so breskve imenovali perzijsko jabolko in to ime se je obdržalo še zelo dolgo. Domača slovenska imena so tudi: breskovjek, derance, kostenica in krvavice.
Breskev kot drevo je nizke rasti in spada med manjša sadna drevesa. V koščici se skriva škodljivi amigdalin, zato koščica v načelu ni uporabna.
Občutljivo drevo in njegov sadež
Breskve spomladi cvetijo med prvimi, nekako dva tedna pred jablano, in nas počastijo s svojimi lepimi svetlimi rožnatimi cvetovi. So zelo občutljivo drevo in sadež. Zlasti med cvetenjem jih lahko uniči nenadna pozeba. Zato v Sloveniji uspevajo samo v toplih vinorodnih krajih, predvsem na Primorskem ...
O sortah in značilnostih breskev ter njihovi uporabi v ljudskem zdravilstvu in kulinariki več izveste v septembrski številki revije Zeleni raj (letnik II/september 2016).
