Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Vinska trta na vrtu

Robert Mabič

Poleg sladkih sadežev trta na domačem vrtu poskrbi tudi za gosto senco, v katero se zatečemo pred poletno vročino.

Vinska trta je pri nas ena najbolj priljubljenih rastlin. Lepo oblikovane trte so pravi okras doma in so videti kar nekam krotko, vendar so takšne samo zaradi človeka, ki se je naučil spretnosti obvladovanja njihove divje narave. V nasprotju s sajenimi trsi v vinogradih pa trte ne sadimo na vrtu zgolj zaradi pridelka sladkega grozdja, pač pa njene lastnosti s pridom izkoriščamo za prekrivanje in senco, pod katero si lahko uredimo prijeten bivalni kotiček za druženje in skrivanje pred poletno vročino.

Zgodovina
Vinsko trto so v naših krajih sadili od nekdaj, z odkritjem Amerike pa so se nehote v Evropo zanesle nekatere bolezni in škodljivci, kar je močno vplivalo na vinogradništvo v tistem času. Večina evropskih vinogradov je propadla zaradi trsne uši in peronospore, zato so vzgojo starih trt opustili in so se razširile nove ameriške trte, ki pa so manj kakovostne. Kmalu so začeli cepiti evropske trte na ameriške in ena nadloga, to je trsna uš, je bila premagana. Zanimiva je tudi zgodba, kako so odkrili prvi učinkovit fungicid zoper peronosporo vinske trte. V tistih časih so ljudje veliko potovali peš, utrujeni in lačni popotniki pa so si radi privoščili sladkega grozdja iz bližnjih vinogradov. Ker pa lastnikom to prav gotovo ni bilo pogodu, so prve vrste poškropili z belo apneno brozgo za odvračanje sladkosnednežev in kmalu ugotovili, da so tiste trte, ki so jih škropili, ostale lepe in zdrave. Tako je nastala bakrena apnena brozga, ki se je obdržala kot pomemben fungicid zoper peronosporo in druge glivične bolezni vse do danes.

Lastnosti trte
Trta potrebuje za rast oporo, zato se pri napredovanju proti sončni svetlobi opira na druge rastline ali na oporo, ki jo postavimo za to. Vinska trta je sicer skromna rastlina, a žal tudi zelo občutljiva za nekatere glivične bolezni. Zato jo morajo v vinogradih večkrat škropiti od brstenja naprej. Samorodnice ali ameriške trte so mnogo odpornejše in jih zato lahko gojimo tudi v okolju, ki za sajenje vinske trte ni najprimernejše. Stroka jih črni, da so manjvredne, vino, pridelano iz takšnega grozdja, pa celo škodljivo za zdravje, čeprav pravih dokazov za takšne trditve še nisem zasledil. Grozdje nekaterih samorodnic je dišeče in v ugodnih rastnih razmerah tudi zelo sladko, je pa res, da je manj primerno za predelavo v vino, čeravno nekaterim ugaja tudi takšno.

Vzgoja vinske trte
Trta dobro prenese pogosto in močno rez, zato jo lahko vzgojimo v različne oblike. Le prva leta po sajenju ji moramo nekoliko prizanesti z rezjo, dokler se ne udomači in ne osvoji prostora z oblikovanjem močnega koreninskega sistema. Zaradi dobrih rastnih lastnosti se trta dobro obnese pri obstenskih vzgojah, ki jih oblikujemo v kordone in v večetažne oblike. Zelo pogosta vzgoja pri nas je brajda, ki izvira iz nemške besede breit in opisuje široko in razprostranjeno rast vinske trte, podobni vzgoji pa rečejo na Primorskem latnik. Za oba načina gojenja vinske trte je najprimernejša lesena opora, ki je sicer manj trajna od betonske, kovinske ali žičnate, a mnogo lepša, predvsem pa ostane takšna tudi v jeseni, ko trta odvrže listje.

Oskrba vinske trte
Pri vinski trti na vrtu pridelek grozdja ni najpomembnejši, zato se tudi sama oskrba bistveno razlikuje od tiste v vinogradu. Pri rezi brajd puščamo večinoma kratek les (reznik ali čep), rodne pa so enoletne rozge, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Tiste, ki poženejo neposredno iz debla in drugega starejšega lesa, praviloma niso rodne, zato jih pri rezi in tudi kasneje med letom redno odstranjujemo. Trto gnojimo jeseni, ko odpade listje, ali zgodaj spomladi pred brstenjem, med letom pa sploh ne, najprimernejše pa so sadjarske mešanice z manjšim deležem dušika.

Sorte, primerne za gojenje na vrtu
Na vrtu lahko gojimo številne stare vinske sorte grozdja, posebno primerne pa so nekatere novejše, ki se ponašajo z odpornostjo, kakovostnim pridelkom in možnostjo gojenja tudi tam, kjer razmere za rast trte niso najprimernejše. Ena takšnih je sorta 'Nero', saj je odlična rdeča namizna sorta in zori sredi avgusta, pridelek pa je primeren tudi za predelavo v sokove in vino.

Vinska trta pogosto dobi prostor na vrtu zaradi številnih dobrih lastnosti, ki jih lahko s pridom izkoristimo tako v praktične kot v okrasne namene. Posebno zdaj, ko so se na trgu pojavile tudi nekatere kakovostne in odporne sorte, pa je to samo še razlog več, da se odločimo za gojenje vinske trte dobesedno na domačem pragu.

Robert Mabič