Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Bi imeli sadovnjak?

Priredil: Ernest Kociper

Prepričanje, da za uspešno gojenje sadja potrebujemo veliko prostora (na vrtu), ne drži povsem.

Mnogim ljudem po sladkanju s kupljenimi sadeži v ustih ostaneta grenak priokus in dvom o neoporečnosti zaužitega sadja. Takrat se lastnikom koščka zemlje utrne misel, kako lepo bi bilo trgati sadeže z dreves, ki bi jih vzgajali sami in zanje skrbeli po najboljših močeh. Tokratni prispevek je namenjen prav njim. Tako bodo do pozne jeseni imeli ravno dovolj časa, da bodo dodobra razmislili o ureditvi majhnega sadovnjaka na domačem vrtu, o njegovem videzu, izboru vrst in sort sadja ter opravili potrebna zemeljska dela.

Ker nimamo vsi velikih vrtov ali celo sadovnjakov, sadje pa imamo vsi radi, bo marsikdo vesel nasveta, kako gojiti sadje na majhnem vrtu. To postaja vse zanimivejše tudi zato, ker nam ni več vseeno, ali uživamo zdravo sadje, od kod so sadje pripeljali na prodajne police, je sveže ali že utrujeno od prekladanja na poti in v hladilnicah. Takšne skrbi lahko pozabimo, če vsaj nekaj sadja pridelamo sami, hkrati pa se razveselimo vsakega plodu!

Prepričanje, da za uspešno gojenje sadja potrebujemo veliko prostora (na vrtu), ne drži povsem. Nobenega zadržka ni, zakaj ne bi sadnega drevesa ali grma z jagodičjem posadili na okrasni vrt. Nekatere okrasne grmovnice, pa tudi drevesa, ki jih posadimo prvenstveno za okras, nam ponudijo dvakrat lepo sliko: ko cvetijo in ko razvijejo plodove. Takih očarljivih prizorov pri sadnem drevju sploh ne manjka. Ko zacvetijo jablane ali češnje, pa tudi hruške ne zaostajajo, poskrbijo za nepozabne prizore. Enako velja za breskve in mandljevce. Pogled na drevo s plodovi kakijev, brez listja, je nekaj tako posebnega, da se je v novembru ali decembru že zaradi tega vredno odpeljati na Kras ali Goriško.

Od nekdaj so visokodebelne jablane in hruške zaznamovale našo kulturno krajino. Če imamo za ureditev sadovnjaka na voljo več prostora, bi bilo prav, da jih znova posadimo. Malo zaradi tradicije, več zaradi odpornosti in manjše občutljivosti za vremenske razmere ter ne nazadnje zaradi njihove lepote.

Kdor ima namesto vrta samo nekoliko prostornejšo teraso, lahko miniaturna sadna drevesa goji v posodah. Tak način vzgoje poznamo že stoletja pri citrusih, ki jih moramo prezimovati v notranjosti bivališč. Drevesca običajnih sadnih vrst v večjih koritih te zaščite pozimi ne potrebujejo.

Morda se na majhnem vrtu odločimo za »sadno vrsto«? Sadna drevesa, cepljena na podlage za nizko rast, lahko sadimo dva metra vsaksebi, med njimi lahko posadimo tudi jagodičje. Vrsta takih pritlikavih drevesc ne sega več kot dober meter v širino.

Na majhnem prostoru lahko gojimo sadno drevje tudi v špalirju in pahljačasto ob zidu. Že gojitveni obliki nakazujeta, da je potrebno redno obrezovanje, o katerem se lahko poučimo v sredstvih obveščanja, tudi v naši in vaši reviji Zeleni raj. Nekaj malega o obrezovanju bomo morali vedeti tudi, če bomo posadili eno samo pritlikavo sadno drevesce, naj si bo jablana, hruška ali češnja.

Ko se odločamo, koliko sadnega drevja in grmičevja bomo posadili, moramo upoštevati tako prostor, ki nam je na voljo, kot svoj okus – katere sadne vrste so nam ljubše. Sestavimo seznam sadnih vrst, ki jih najraje jemo, in preverimo, katere vrste lahko gojimo doma (seveda na seznam ne bomo uvrstili eksotičnega in tropskega sadja!). Veliko sadnih vrst v resnici lahko gojimo tudi na majhnem vrtu ali celo v posodah.

V bolje založenih drevesnicah bomo našli široko ponudbo sadik sadnega drevja, med katerimi lahko izberemo takšne, ki se oprašujejo same. Če želimo gojiti sorto, ki ni samooplodna, se pri drevesničarju pozanimajmo, katero sorto priporoča, da bo naša izbrana sadna vrsta lahko obrodila.

Miniaturni sadovnjak lahko ustvarimo tudi s pritlikavimi drevesci v posodah. Pri tem ne smemo pozabiti na redno oskrbo rastlin z vodo, saj je zaradi omejenega prostora in odcednega substrata velika nevarnost, da koreninski sistem drevesca ne bo imel dovolj vlage. Izbrati moramo kar se da veliko posodo, da ne bo drevesca, obloženega s sadeži, skupaj s posodo prevrnil močan veter. Idealna za ta namen bi bila polovica lesenega soda, saj je vzdržljiva, naravna in funkcionalna. Dno moramo seveda preluknjati, ne samo enkrat, in za ustrezno odcednost nasuti tanko plast gramoza ali zdrobljene opeke. Rodovitna vrtna prst bo dovolj dobra za sajenje sadike sadnega drevesa. Da bi preprečili prehitro rast pritlikavca, ob sajenju ne dodajamo nikakršnih gnojil.

Ne glede na to, katera oblika miniaturnega sadovnjaka bo za nas najprimernejša, pri izboru sadnega drevja nikar ne pozabimo, da je pomembnejša od okusa in lepote plodov odpornost proti boleznim in škodljivcem.

TEMA1-23cm.jpg

Če spadamo med praktične ljudi, bomo kovinsko ogrodje pergole zlahka obsadili s sadnim drevjem namesto z vrtnicami.

Stane Sušnik