Revija Zeleni Raj

Kljub temu imamo sadjarji tudi v tem času veliko dela predvsem z odstranjevanjem odvečne rasti, ki po nepotrebnem gosti krošnjo in ustvarja ugodne razmere za razvoj glivičnih bolezni. In medtem ko listne uši zaradi pomanjkanja hrane sadne rastline zapuščajo in se selijo drugam, pa se nekateri škodljivci prav v tem času množično usmerjajo proti dozorevajočim plodovom.

Redčenje plodov
Sadne rastline odvržejo nekaj bremena po naravni poti, vendar to velikokrat ni dovolj. Zato moramo odvečne plodove ročno odstraniti, da so tisti, ki ostanejo, kakovostnejši. Pri vrtnem gojenju sadnih rastlin velik del plodov zredčijo tudi škodljivci, zlasti če sadja ne škropimo s sredstvi za varstvo rastlin. Prvi rod jabolčnega zavijača na vrtnih jablanah, kadar je nastavek res obilen, sploh ni škodljiv, saj pomaga razbremeniti krošnjo. Neposredno škodo na pridelku pa povzročajo kasnejši rodovi, ki se zavrtajo v dozorevajoče plodove. Češenj in višenj ni treba redčiti, breskve pa redčimo predvsem zato, da dobimo lepše in večje plodove.

Poletna rez
Zgodnje vrste in sorte, pa tudi drugo sadje lahko režemo v času poletnega mirovanja. Češnje režemo vsako tretje leto po obiranju, ob tem pa izrežemo do tretjino lesa. Podobno velja za višnje, medtem ko drugo koščičasto sadje režemo vsako leto. Poletna rez lahko popolnoma nadomesti zimsko. Tudi jagodičevje lahko režemo po obiranju, postopek pa je enak kot pri zimski rezi.

Pri pečkatem sadju se vse od močnejšega pojava hruševega ožiga izogibamo rezi v poletnem času.

Gnojenje
Sadne rastline dognojujemo najpozneje v juniju, potem pa samo še z listnimi gnojili, s katerimi dodajamo rastlinam kalcij, magnezij in druge hranilne elemente, ki so pomembni pri dozorevanju sadja. Kalcij vpliva na trpežnost plodov, ob njegovem pomanjkanju pa se lahko pojavijo raznovrstne fiziološke motnje. Pri sadnih rastlinah s slabše razvitim koreninskim sistemom so v obdobju z manj padavinami pogoste motnje pri sprejemanju hranilnih snovi, ki so raztopljene v vodi. To je še posebej očitno pri mlajših rastlinah, ki se še razvijajo, in pri tistih s slabšo rastno kondicijo zaradi starosti, bolezni ali poškodb.

Vročinski šok
Kadar korenine niso sposobne v zadovoljivi meri nadomestiti izgubo vode skozi listne reže, lahko pride do koreninskega šoka. Pojav je pogost pri hruškah, ki so cepljene na kutino brez posredovalke ali pa cepljeni spoj ni dober in je pretok snovi moten. Znak šoka je počrnelo ali škrlatno listje, z ohladitvami in padavinami pa si rastline navadno opomorejo. Temu se lahko ognemo z rednim zalivanjem v sušnem obdobju in sajenjem dobrih sadik. Huda suša lahko sadne rastline zmede, da jo zamenjajo za zimsko mirovanje, z jesenskim dežjem pa celo zacvetijo.

Spremljanje škodljivcev
Listne uši se v poletnem času navadno s sadnih selijo na zelnate rastline, ki rastejo v bližini. Kadar pa je poletje deževno, lahko ostanejo na sadnih rastlinah dalj časa, zato je treba še vedno spremljati vso mlado rast in pravočasno ukrepati z odstranjevanjem napadenih vršičkov. Zelena uš je najvztrajnejša in se zadržuje na jablanah od zgodnje spomladi do pozne jeseni. Mokasta uš pa se poleti seli na trpotec in se vrne na jablane šele jeseni. Takrat samice odlagajo zimska jajčeca na poganjke za naslednjo generacijo mokastih listnih uši v prihodnjem letu. Zelo nadležni poletni škodljivci so zavijači, ki povzročajo črvivost plodov, nekateri pa poškodujejo tudi mlade poganjke. Nastavljamo jim lepljive feromonske vabe, škropljenju na vrtu pa se je bolje izogibati. Pojavljanja metuljčkov namreč ni lahko spremljati in profesionalni sadjarji morajo stalno spremljati priporočila svetovalne službe.

Poletje je za mnoge najlepši čas v letu
Krošnje dreves in sadnih grmovnic so polne sočnih sadežev, ki jih uživamo v senci in pripravljene na različne načine. Medtem ko se v intenzivnih sadovnjakih otepajo vsakega cvetja, ki bi utegnilo privabiti čebele v času, ko uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, pa je na domačem vrtu pisana okolica temelj za vzpostavitev naravnega ravnotežja med posameznimi živimi organizmi. V zdravem okolju živijo tako škodljivci kot predatorji, zato se skušajmo izogibati rabi sredstev za varstvo rastlin, da zdravo okolje takšno ostane še naprej.