Revija Zeleni Raj

Junija so dnevi najdaljši, zato je prav, da jih kar se da izkoristimo. Ker je na vrtu obilica tudi težjega dela, komaj čakamo, da si povrnemo moči z zgodnjim doma pridelanim sadjem. Med prvimi dozorijo češnje, sledijo jim jagodičje, breskve, marelice in druge sadne vrste.

Zgodnje vrste in sorte
Rdeči ribez je zgodnja vrsta, znotraj katere najdemo tudi posamezne sorte, ki se bistveno ne razlikujejo po času zorenja. Povsem drugače je pri jablanah in hruškah, katerih zgodnje sorte dozorevajo že junija, pozne pa celo šele v oktobru in novembru. Za zgodnje sorte jabolk in hrušk je značilno, da jih moramo v primerjavi s poznimi kmalu porabiti. V skladišču zdržijo le teden ali dva, potem pa postanejo plodovi moknati, razpokajo in so slabšega okusa. Tudi peščišče je zaradi zgodnjega dozorevanja slabše razvito, zato ni nič posebnega, če so v njem tudi svetle pečke.  

Jagodičje
Absolutni zmagovalec po zgodnjem zorenju plodov je nova in pri nas še malo razširjena vrsta kamčatski kovačnik ali Maibeere. Pravimo mu tudi sibirska borovnica zaradi barve jagod, ki je podobna kot pri borovnicah, čeprav si rastlini nista v sorodu. Temni plodovi dozorijo že na začetku maja. Okus jagod še najbolj spominja na brusnice. Rastlina je zelo odporna, saj ji mraz ne more do živega, zraste pa do 1,5 metra v višino. Junija zorijo tudi druge vrste jagodičja, kot so ribez, maline in ameriške borovnice.

Češnje
Zgodnje češnje so pravi uvod v razvajanje z doma pridelanim sadjem. Rdečim plodovom se je težko upreti, zato se jih do sitega najejmo, saj je sezona češenj kratka in sladka. Najbolj zgodnje sorte so drobnejše od poznejših in imajo mehko in sočno meso. Sorta 'Burlat' je mejna med poznimi in zgodnjimi češnjami, ponaša pa se z za zgodnjo sorto zelo kakovostnimi plodovi. Prave hrustavke zorijo kasneje, prednost zgodnjih sort pa ni le v času zorenja, ampak tudi v odpornosti proti češnjevi muhi. Mali belkasti črvički nam močno skvarijo uživanje v češnjah, zgodnje sorte pa dozorevajo, še preden se pojavi škodljivec. In četudi se po okusu ne morejo kosati s hrustavkami, kaže razmisliti o njihovi vključitvi v vrt.

Breskve
Zgodnje sorte breskev zorijo že junija, pozne konec avgusta. Med prvimi bomo obirali sorti 'Springtime' in 'Springold' v prvi oziroma drugi polovici junija, konec junija in v začetku julija pa jima sledijo še 'Mycrest', 'Springcrest' in 'Springbelle'. Pri breskvah je pomembno, da plodove pravočasno zredčimo, saj so v nasprotnem primeru drobnejši. Enako velja tudi za kasnejše sorte.

Marelice
Glavna sezona zorenja marelic je v juliju, sorto 'Tyrinthos', ki rodi sočne in aromatične plodove, pa lahko uživamo že konec junija.

Slive
Pri slivah zori med prvimi sorta 'Morettini 355', katere plodovi so sladki, mehki, sočni in prijetnega okusa, koščica pa se loči od mesa le, ko so popolnoma zreli.

Zgodnja jabolka
Najkakovostnejše so sicer poznejše sorte, katerih plodovi so polnejšega okusa in se bolje skladiščijo, zgodne pa zorijo že v juliju. 'Wiliam's Pride', 'Beličnik' in 'July Red' so primerne za gojenje na vrtovih. Plodovi zorijo postopoma in jih obiramo sproti, po potrebi.

Hruške
'Junijska lepotica' zori konec junija, plodovi pa so drobni in rumenkasti z rdečkastim pridihom na sončni strani. Na Primorskem je razširjena tudi sorta 'Petrovka', ki izvira iz Črnega Kala in zori podobno kot 'Junijska lepotica', nekoliko kasneje, v sredini julija, pa jima sledita sorti 'Žifardova' in 'Santa Marija'.

V kuhinji
V času dozorevanja zgodnjega sadja postane naš jedilnik mnogo bogatejši, saj iz sadežev lahko pripravljamo okusne in osvežilne sadne solate, da ne omenjamo raznovrstnega peciva od narastkov do zavitkov. Veliko sadja lahko tudi vložimo v kompote ali preprosto zamrznemo za poznejšo rabo v hladnih zimskih mesecih.

Načrtovanje sadnega vrta
Pri razmišljanju o izbiri in pozneje pri sajenju sadnih rastlin moramo v izbor obvezno vključiti tudi zgodaj dozorevajoče sadje. Tako bomo lahko uživali v doma pridelanem sadju od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Zasaditveni izbor je najbolje zasnovan takrat, ko skozi vso sezono pridelamo toliko sadja, kolikor ga lahko porabimo.