Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Škodljivci sadnih rastlin – listne uši

Robert Mabič

V tem času moramo biti pozorni na prve zametke kolonij listnih uši, ki jih sredi vsega tega obilja zanima samo dvoje: hranjenje in razmnoževanje.

Prava eksplozija zelenja, ki smo ji priča v mesecu maju, je posledica ugodnih vremenskih dejavnikov. Prijetne temperature in obilica vlage spodbudijo močno pretakanje sokov, kar se kaže v bujni rasti. Takšne razmere pa ne ustrezajo samo rastlinam, ampak tudi številnim drugim organizmom, ki so si na našem vrtu ustvarili domovanje ali pa so sem prišli zgolj po naključju. Zato je to tudi čas, ko moramo biti pozorni na prve zametke kolonij listnih uši, ki jih sredi vsega tega obilja zanima samo dvoje: hranjenje in razmnoževanje. Pri svojem delu se sploh ne pustijo motiti, ne skrivajo se pred plenilci niti ne zbežijo. Tolste in zaverovane same vase zabadajo svoja sesala v mlado zelenje in sesajo, sesajo, sesajo ... Ob tem v rastline izločajo posebne snovi, ki jim pri hranjenju pomagajo, rastlinam pa izobličijo napadene dele, da se krivijo, vihajo, nabreknejo in obarvajo.

Poškodbe zaradi napada listnih uši
Neposredno škodo povzročajo uši s sesanjem sokov, večinoma iz floema, zato rastline slabijo. Zaradi izgube hranil se zvišajo koncentracije rastlinskih hormonov, kar pripelje do deformacije listov, ob hudem napadu pa lahko rastlina celo propade. Najobčutljivejše so mlade rastline, ki močno odganjajo, da bi čim prej oblikovale primerno krošnjo, to pa ušem ustreza, zato jih rade obiskujejo. Posredna škoda nastaja zaradi izločkov medene rose, ki poleg mravelj privablja tudi glive sajavosti. Te prekrijejo liste, zato sta zmanjšani fotosinteza in produktivnost rastline. Listi so lepljivi, prav tako plodovi, medena rosa pa kaplja na vrtne elemente, poti, vozila ipd. Poleg tega so mnoge uši tudi prenašalke virusov, ki povzročajo različne neozdravljive težave.

Medena rosa
Mnoge žuželke poznajo hranljivost medene rose, ki jo izločajo uši ob hranjenju, zato rade obiskujejo kolonije, kjer pridejo na svoj račun. Kar 246 vrst jih je. Med njimi so čebele, mravlje in mnoge koristne žuželke. Medena rosa, ki jo izločajo uši skozi analno odprtino, je predelani rastlinski sok. V njem je sorazmerno veliko sladkorjev in malo aminokislin, ki jih uši nujno potrebujejo za normalen razvoj. Količina izločene medene rose je odvisna od razvojnega stadija uši, rastline gostiteljice, temperature in vlage ozračja, vsebuje pa večinoma fruktozo in glukozo.

Selitev uši
Nekaj je sicer stalnih, na primer zelena jablanova uš, mnoge pa se v času, ko obilje hrane usahne, selijo na vmesne gostitelje. Približno sredi junija se populacije uši močno zmanjšajo, najpomembnejši vzroki za to pa so vremenski dejavniki (visoka temperatura, veter, nevihte ...), večje število naravnih sovražnikov in pomanjkanje hrane. Vrnejo se jeseni, ko samice odlagajo zimska jajčeca.

Težave z ušmi
Močnejše pojavljanje listnih uši mnogokrat upravičeno povezujemo z neustrezno oskrbo sadnih rastlin. Kot prvo naj omenim pretirano gnojenje, zato so takšni pojavi vsakoletni predvsem v intenzivnih sadovnjakih, na vrtovih pa se listne uši sicer pojavljajo vsako leto, a le redko v takšnih razsežnostih. Pretirano gnojenje s hlevskim gnojem, dušikom ali bližina kompostnega kupa povzročajo bujno rast sadnega drevja, kar ušem ustreza. Tudi močna rez sproži krepko rast, zlasti pokončnih vodnih poganjkov, ki jih imajo uši najraje. Prve primerke bomo našli ravno na teh, pa tudi na drugi mladi rasti.

Preprečevalni ukrepi
Zmerno gnojenje in še zmernejša rez bosta veliko pripomogla k preprečevanju močnejših napadov listnih uši. Tudi redno pregledovanje mlade rasti in sprotno odstranjevanje napadenih poganjkov – vršičkov, še posebej v maju, je navadno dovolj, da sadja ne bo treba škropiti. Posebej pozorni moramo biti pri mladih rastlinah, ki se šele razvijajo in jih lahko uši trajno poškodujejo. Na sadnem drevju so mravlje tiste, ki nam dajo vedeti, da moramo biti pozornejši pri pregledovanju poganjkov. Naravne pripravke lahko pripravimo iz vratiča, rabarbarinih listov, pelina, praproti in koprive.

Koristne živali
Tudi na vrtu, pa naj bo še tako majhen, se bo sčasoma ustvarilo ravnovesje med škodljivci in plenilci, če seveda ne bomo iskali rešitve v kemiji. Pikapolonice, tančičarice, muhe trepetavke, najezdniki, strigalice, plenilske pršice in druge koristne organizme lahko privabimo s sajenjem nekaterih rastlin, kot so kozmeja, grobeljnik, sončnica, kapucinka, šetraj in druge. Predvsem naj bo na vrtu čim več različnih rastlinskih vrst, ki bodo ponujale domovanje številnim koristnim in malo manj koristnim organizmom. Nekaj uši pa le mora ostati, drugače bodo pikapolonice pobegnile k sosedu.

SADNI_10.jpg

Češpljeva uš

Robert Mabič