Izšla je nova številka!

Zeleni pomol, ki se spušča v morje trt

Na vrtu Mei in Zorana Podgornika iz Malovš najprej začutiš njegovo zeleno podobo, povezanost z naravo in mediteranski značaj, ki so ga ob našem obisku najbolj poudarjali sivka, smilj, rožmarin i

Strupena tisa in njena nekdanja slava

Tisa je iglavec brez storžev, zanimivo drevo, ki je bilo nekdaj zelo razširjeno, danes pa v gozdovih najdemo le posamezna drevesa.

Na vrtu pozimi ni vse prazno

Zelenjavo z domačega vrta lahko pobiramo pozimi prav tako kakor poleti. Res pa je, da moramo na to misliti pravzaprav vse od junija naprej.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Suho sadje: manj je več!

Ernest Kociper

Jesen je čas obilja, pogosto beremo, in čas, ko se lahko sladkamo z vsem, kar nam narava ponuja v obliki plodov.

V preddverju zime, ko na grmovju in drevju ne obvisi nič užitnega, si pripravimo zaloge za dni, ki jih bomo preživljali na toplem. Za kruh oziroma moko poskrbijo skrbni kmetje ali najboljši sosed, sadje in zelenjavo pa imamo še vedno najraje iz domačega sadovnjaka in vrta. A kaj, ko sveže sadje ne zdrži do pomladi, zamrzovalnik pa je primernejši za zelenjavo kot za sladkost oblih plodov.

Zato je sušenje najstarejši način shranjevanja sadja. Tam, kjer je veliko sončnih dni, poznajo sušenje že od nekdaj. Žuželke, ki si skušajo prisvojiti svoj kanček okusa sušečega se sadja, jih ne motijo. V hladnih, meglenih in deževnih krajih pa so kmetje že pred stoletji sezidali sušilnice, jih kurili z drvmi in na mrežah sušili na krhlje narezano sadje.

Miniaturne sušilnice, ki so čistejše in učinkovitejše od nekdanjih »pajšt«, greje dandanes električna energija in stojijo po številnih domovih, kjer vedo, kako sladki so jabolčni krhlji ali suhe marelice.

Zakaj je sploh treba sušiti sadje in zelenjavo? Zato, da vsebnost vode zmanjšamo z 80 do 90 odstotkov na 10 do 25 odstotkov. S tem preprečimo razvoj plesni, sadje pa postane bolj aromatično. Enako velja za gobe, le zelenjava je suha precej manj okusna kot sveža.

V trgovinah ne manjka suhega sadja, ki je pogosto svetlo rumene barve. To pomeni, da so ga pred sušenjem namočili v citronsko kislino, da med sušenjem ne bi potemnelo in postalo na videz manj privlačno. To lahko storimo tudi sami, pri sušenju doma, kjer citronsko kislino nadomestimo z razredčenim limoninim sokom.

Pri sušenju v električni sušilnici moramo upoštevati pravilo, da nobenega sadja niti zelenjave ne smemo sušiti pri temperaturi, višji od 55 stopinj Celzija, saj bi s tem uničili encime in še zmanjšali količino toplotno občutljivih vitaminov.

Krhlji so najbolj vsakdanja oblika, v kateri uživamo suho sadje. Drobnejše hruške so sadež, primeren za sušenje v kosu. Ni slajšega kot pravilno posušena hruška! Koščičarjem (breskve, marelice, češnje, višnje, slive) pred sušenjem obvezno odstranimo koščico.

Zanimiv je podatek, da iz 100 kilogramov svežih jabolk dobimo od 10 do 12 kg suhih krhljev; iz enake količine češenj pa kar 25 kg suhih češenj ter dobrih 30 kg suhih češpelj iz 100 kg svežih. Glede na povečano aromatičnost suhega sadja zagotovo velja rek: manj je več!

Tudi pri hranjenju suhega sadja se zgledujmo po izkušnjah iz preteklosti. Najprimernejše so papirnate ali platnene vrečke, prav tako priporočljive so steklene posode, v katerih je vsebina vselej pod nadzorom. Tesno zaprte kovinske škatle ali plastične posode pa so strup za suho sadje, če naj bi v njih čakalo več tednov ali celo mesecev.

Seveda je s suhim sadjem podobno kot z večino drugih slastnih grižljajev: grizljamo ga zmerno. Kdor bi rad hudo lakoto povsem potešil s suhim sadjem, naj se ne jezi, če bo imel potem napet trebuh in črvičke v drobovju. Med hojo po hribih pa bo nekaj krhljev, suhih hruškic ali marelic kot naročeno namesto sendviča ali za posladek!

Sušenje bo lažje, če sadje narežemo na krhlje.

Dreamstime