Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Škodljivci sadnega drevja: Črvivost plodov

Robert Mabič

Veselja ob uživanju sadja, pridelanega na domačem vrtu, je konec, takoj ko v njegovi notranjosti ugledamo drobne zvijajoče se črvičke in gosenice. Naj so češnje še tako sočne in zapeljive, nič več ni tako, kot je bilo.

Nekateri takšnega sadja še povohajo ne več. Ljubše jim je tisto iz supermarketov, saj strupov tako ali tako ni mogoče videti s prostim očesom. Če se hočemo najesti češenj, je najboljše, da na njihovo notranjost pozabimo in se prepričujemo, da niso črvive. Naše že ne.

Že med cvetenjem in kmalu po njem so na delu osice, ki povzročajo črvivost. Nekoliko pozneje se pojavijo še metuljčki zavijačev, češnjeva muha pa je najbolj dejavna v času barvanja plodov. Izlegle ličinke se hranijo s plodovi in vrtajo po njih, tam pa ostanejo, dokler ne nastopi čas za naslednjo stopnjo v preobrazbi. Takrat plodove zapustijo in se spustijo v tla ali se zabubijo v varnem zavetju drevesne skorje.

Češnjeva muha
Črvivost češenj je velika nadloga, povzročajo pa jo ličinke češnjeve muhe, ki se hranijo z notranjostjo plodov. Najobčutljivejše so pozne sorte, zgodnje pa mnogo manj, saj dozorijo, ko še ni muh. Intenzivnost črvivosti je odvisna tudi od vremena. Kadar je v času dozorevanja sončno in toplo, bo več črvivih plodov, manj pa v hladnem, deževnem in vetrovnem vremenu. Velika češnjeva drevesa je skoraj nemogoče škropiti, zlasti v strnjenih naseljih, lahko pa zmanjšamo črvivost z nekaterimi drugimi ukrepi. Rumene lepljive plošče obešamo, ko češnje rumenijo, in sicer na konce obodnih vej, da bodo kar najbolj vidne, ne pa v sredo krošnje, ker se tu ujame najmanj škodljivcev. Plošče lahko tudi poškropimo s posebnimi beljakovinskimi vabami za povečanje učinka. Možno je tudi kombinirati beljakovinske vabe z ustreznim insekticidom, poškropimo pa samo nekaj najbolj osvetljenih vej.

Jabolčna in češpljeva grizlica
Osice odlagajo jajčeca že med cvetenjem in takoj po njem, škodljive gosenice pa povzročijo čezmerno odpadanje plodičev. Kadar se jih gosenice lotijo bolj na površini, nastanejo značilne spiralaste brazgotine, ki kvarijo videz, plodovi pa kljub temu lepo uspevajo in normalno dozorijo. V sadovnjakih škropijo v času cvetenja s sredstvi, ki so za čebele nestrupeni, na vrtu pa to ni potrebno.

Jabolčni zavijač
Škodljivec povzroča črvivost večinoma jablan, včasih pa ga zanese tudi na hruške in celo orehe. Metuljčki letajo od srede maja do septembra, največ pa jih je v drugi polovici junija in v začetku avgusta. Prvi rodovi so v nekem smislu celo koristni, saj zredčijo preveč nastavljene plodove, poznejši pa neposredno zmanjšujejo pridelek. Vse sorte niso enako občutljive za črvivost plodov. Trši ko so plodovi, več bo nepoškodovanih. Če se odločimo za škropljenje, je najbolje spremljati napovedi službe za varstvo rastlin, kjer sporočijo najustreznejši čas za zatiranje škodljivcev. Število gosenic lahko zmanjšujemo tudi s postavljanjem skrivališč. Okrog debla in debelejših vej namestimo v juliju in avgustu vabe iz valovitega materiala in tako polovimo nekaj škodljivcev.

Češpljev zavijač
Tri tedne po cvetenju odlagajo metuljčki jajčeca na majhne plodiče. Izlegle gosenice se takoj zavrtajo v plodove in objedajo meso ob koščici, krošnjo pa zapustijo skupaj s plodovi, ki predčasno odpadajo. Večina se jih zabubi na deblu ob koreninskem vratu, kjer jih lahko polovimo z nastavljanjem skrivališč. Drugi rod metuljev, ki se razvije iz poskritih bub, se pojavlja v juliju in je veliko bolj množičen od prvega, zato pusti za sabo več poškodovanih plodov.

Hruševa hržica

Takoj po cvetenju se nekateri plodovi razvijajo hitreje od drugih, kmalu pa počrnijo in odpadejo. V njih lahko najdemo več deset rumenkastih črvičkov žerk, iz katerih se razvijejo odrasle živali. Samice odlagajo jajčeca v času odpiranja cvetnih listov, izlegle žerke pa se zavrtajo v plodove in se hranijo z njihovo notranjostjo.

Malinar
Tudi maline so lahko črvive, kar povzročajo ličinke hroščka malinarja, ki se hranijo z mesom jagod. Dorasle se zabubijo v tleh, kmalu pa se prelevijo v hroščke, ki ostanejo v tleh do naslednje pomladi. Zatiranje največkrat ni potrebno.

Gojenje sadja na naraven način je marsikdaj pred veliko preizkušnjo, zlasti kadar škodljivci poškodujejo večino pridelka. Zato je več kot pomembno, da v sadovnjaku s higieno, privabljanjem ptic in z nastavljanjem različnih vab poskrbimo, da bo škodljivcev čim manj. 

češnje2.jpg
Dreamstime