Izšla je nova številka!

Pomladno prebujanje z redkvicami

Mlada, sočna zelenjava nam koristi, da dopolnimo zaloge hranilnih snovi, ki smo jih iztrošili pozimi.

Pomirjujoče žuborenje vode

Naj bo šumenje morja, tok reke, preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali curek vode iz vodnega motiva na vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne.

Poznamo sladki krompir?

Sladki krompir (Ipomoea batatas) se na naših vrtovih pojavlja šele zadnjih nekaj let – z namenom, da bi vzgojili gomolje.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Sadje

Do narave prijazni sadovnjak

Robert Mabič

Sposobnost narave, da zapolni izpraznjene prostore, je izjemna, še hitreje pa deluje človek, a žal v drugi smeri.

Z razvajenim odnosom do narave povzročamo uničenje številnih naravnih združb, ki so pomembne v kroženju naravnih tokov. Z enim samim nepotrebnim škropljenjem lahko uničimo dolgotrajni proces vzpostavljanja povezanih krogotokov in organizme, vključene vanje.

Kajti tudi uši morajo imeti na tem svetu svoj prostor, četudi delajo škodo. Nekaj vršičkov sadnega drevja jim že lahko odstopimo, ob tem pa budno spremljajmo, kaj se dogaja z njimi. V zdravem okolju se bodo kmalu v njihovi bližini pojavili tudi plenilci, ki se z njimi prehranjujejo. Ličinke najezdnikov in muh trepetavk bodo zdesetkale njihove vrste, tako da bo škoda zaradi sesanja zanemarljiva. Pomagamo pa si lahko tudi sami s pripravljanjem zvarkov in pripravkov iz rastlin, ki jih bomo našli kar na samem vrtu. Mnoge plevelne rastline nas jezijo s stalnim odganjanjem tam, kjer naj jih ne bi bilo, tako pa jih lahko s pridom izkoristimo za zaščito našega sadovnjaka.

Rastišče

Sadne rastline se bodo najbolje počutile na rastišču, kjer so enake rastne razmere kot v naravi. Zato jim moramo z obdelavo in ustreznim gnojenjem to kar najbolje pripraviti. V tleh živi veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki skrbijo za kroženje snovi, sam potek pa lahko primerjamo kar z našo prebavo. Končni produkt razkrajanja so huminske snovi, ki so pomembne za zagotavljanje ugodnih razmer za prehrano rastlin.

Gnojenje

Prehrana rastlin je pomembna za zdravo rast in dober pridelek. Zato jim hranila dodajamo med mirovanjem in kasneje v vegetaciji vsako leto. Močno gnojenje pa je lahko tudi škodljivo, posebej če pretiravamo z umetnimi dušičnimi gnojili. Rast je res bujnejša, listje intenzivneje zeleno obarvano in plodovi debeli, vendar je izboljšanje samo navidezno. Kakovost plodov je slabša, saj vsebujejo manj zdravju koristnih snovi, zaradi razgradnje humusa pa se spremeni tudi količina koristnih talnih organizmov. Posledica tega so slabše rastne razmere in padec odpornosti, kar hitro izkoristijo škodljivci in bolezni. V domačem sadovnjaku z zmernim gnojenjem se listne uši ne bodo nikoli razmnožile v tolikšni meri kot v intenzivnem sadovnjaku, enako pa velja tudi za druge škodljivce in bolezni sadnih rastlin.

Prijazno okolje

Vrt lahko zasadimo z rastlinami, ki privabljajo koristne živali. Te so bodisi opraševalke ali plenilke škodljivih vrst, zato naj bo naš vrt primeren kotiček tudi zanje.

Zato poleg lepe negovane zelenice uredimo tudi manjšo površino naravnega travnika z vsemi cvetlicami, ki so značilne zanj. Ivanjščice, kadulje in druge rastline bodo imenitne ob cvetenju ter koristne s privabljanjem najrazličnejših koristnih živali. Manjkati ne smejo niti koprive, saj so pomembne za razvoj nekaterih metuljev, gostijo pa tudi številne predatorje škodljivcev. Enako velja za dišavnice, kot so žajbelj, pelin, ognjič, luštrek, koprc in druge, ki jih prav zato sadimo v bližino sadnih rastlin. Kapucinke s pisanimi cvetovi ne bodo samo popestrile vrtnega dogajanja, ampak tudi odganjale škodljive uši.

Najslabša izbira za vrt so kleki, ki jih je zdaj videti povsod in se širijo kot gobe po dežju. Krasijo jih sicer nekatere dobre lastnosti, predvsem hitra in gosta rast za žive meje, so pa takšna rastišča živalsko izjemno revna. To najbolje opazimo po pticah, ki le poredko zaidejo v takšno okolje.

Pri večjih rastlinah lahko izbiramo med lesko, bezgom, dreni, šipki, bršljanom, brogovito in drugimi, ki bodo ustvarili ugodne razmere za nastanitev živali. Na vrt lahko privabimo tudi večje živali. Kupi kamenja v skalnjaku bodo privabili podlasico in težav z voluharji ne bo več. Mala zverinica je znana po svoji krvoločnosti in nenasitnosti, zato bo zdaj trdovratnemu zavaljenemu škodljivcu trda predla. Podobno velja tudi za ježa, ki bo pospravil marsikaterega škodljivca, in malo rovko, ki se prehranjuje 25 ur na dan. Ptice bomo privabili z nastavljanjem sončničnega semena in vodnim motivom, kjer se bodo odžejale in si očistile perje. Sadno drevje visokodebelne vzgoje pa jim bo zagotavljalo idealne prostore za gnezdenje in vzgojo zaroda. Da se bodo lažje odločile za naš vrt, jim postavimo valilnice in krmilnice, hvaležno se nam bodo oddolžile z redčenjem škodljivega mrčesa.

Vrt naj bo prijazen za vse. To še posebej velja za sadovnjak, kjer se vsako leto spopadamo s številnimi težavami. Naj nam bo narava v pomoč, in ne nasprotno.

Dreamstime