Nepogrešljive
Muškatna kadulja
Lahko bi jo uvrstili med spregledane ali zapostavljene rastline, saj jo na naših vrtovih le redko videvamo. Ne zato, ker bi bila tako eksotična, temveč zato, ker je s svojim dvoletnim življenjskim krogom pogosto izbrisana s seznama trajnih zasaditev. Za to, da muškatna kadulja ostane na vrtu, potrebuje nekaj 'golih' tal, da se lahko zaseje. Tega na modernih sterilnih vrtovih, kjer je vsak centimeter zemlje pokrit s folijo, tlakovci ali trajno zastirko, skoraj več ni.
Opis in izvor
Muškatna kadulja ali Salvia sclarea izvira pretežno iz evropskega prostora, v naravi jo najdemo v južnem delu Evrope – severni del Mediteranskega bazena in severna Afrika, ter v nekaterih predelih osrednje Azije – v Siriji. Je sorodnica žajblja in travniške kadulje ter še mnogo drugih znanih divjih in okrasnih rastlin iz družine ustnatic. Združuje jih zgradba cveta, katerega spodnji del spominja na ustnice – od tod tudi slovensko ime družine. Zanje so značilna stebla, ki so v prerezu kvadratna, in ne okrogla kot pri večini rastlin.
Iz okroglih temnorjavih semen zraste muškatna kadulja v en meter visoko in široko markantno rastlino z več stebli. Odlikujejo jo veliki, žametni, hrapavi listi srčaste oblike. Če jih pomečkamo med prsti, so značilno aromatični. Socvetja so sestavljena iz po redko nastavljenih belo-zelenih cvetov, veliko večjih, kot smo jih vajeni pri drugih kaduljah. Zaradi lila ovršnih cvetnih listov imajo socvetja pridih vijoličaste barve, značilne za ustnatice, in od daleč delujejo nežno rožnato. Cveti poleti, od začetka junija do konca avgusta.
Gojenje in razmnoževanje
Glede rastišča muškatna kadulja ni posebno zahtevna, ustrezajo ji običajna vrtna tla, ki naj bodo dobro odcedna. Uspeva na sončnih in polsenčnih rastiščih. Za to, da jo ohranimo na vrtu, ...
Celoten članek preberite v junijski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 16. maja 2022!
