Nepogrešljive
Listje trajnic kot njihov glavni adut
Pravi poznavalci in ljubitelji trajnic vedo, da je vrednost teh posebno zanimivih vrtnih rastlin mnogostranska. Gojimo jih lahko zaradi njihove lepote, užitnosti, zdravilnosti, medovitosti in še drugih lastnosti. Ko govorimo o lepoti, že dolgo nimamo v mislih le lepega cvetja, ampak tudi obliko in strukturo rasti, habitus torej, lastnosti listja in še marsikaj drugega.
Trajnic torej ne gojimo samo zaradi lepega cvetja, ampak tudi zaradi lepega listja. Le manjši del trajnic, ki jih gojimo zaradi cvetja, cveti zelo dolgo. Nekatere res tudi po več mesecev skupaj. Nobena pa ne cveti vse leto. Pri trajnicah, ki jih gojimo zaradi listja, pa je njihov učinek velikokrat zelo dolgotrajen, vsaj nekaj mesecev, pri zimzelenih lahko celo stalen. Nekatere zimzelene sicer spomladi listje obnovijo tako, da staro odmre in hitro zraste novo. Tako, kot trajnice nasploh, so si tudi tiste, pri katerih posebej cenimo lepoto njihovega listja, med seboj sila različne po mnogih lastnostih. Rastiščne zahteve so gotovo lastnost, ki je niti slučajno ne smemo prezreti, če naj bomo pri njih gojenju uspešni. Njihova morebitna zimzelenost je posebej dragocena, ker podaljša njihovo estetsko učinkovitost tudi na čas, ko počivajo. Če imajo poleg lepega listja občasno tudi bolj ali manj izrazito in intenzivno cvetje, je to lahko njihova dodana vrednost.
Žgoče sonce
Tam, kjer sonce pripeka ves dan in je poleg tega zemlja še zelo skromno prehranjena in sušna, lahko uspeva le malokatera rastlina. A med vrtnimi trajnicami so že naše babice našle rešitev za takšne primere. Tam, kjer zlasti ob robovih gredic niso marale rasti zahtevnejše rastline, so zasadile zajčje uho ali volnatec (Stachis lanata). To izjemno skromno in trpežno trajnico je k sreči tudi zelo lahko razmnoževati z delitvijo. Zato so nasade občasno obnovile preprosto tako, da so izkopale morda razredčen in ne več prav ugleden nasad ter posamezne dele rastlin z nekaj listja in nekaj korenin znova lepo razporedile v obrobek na staro ali tudi na novo mesto. Takšnih sadik je ob tem morda bila deležna tudi soseda ali prijateljica in podajale so si jih iz roda v rod.
Kot se tudi sicer rado zgodi, je ob evforiji globalizacije in vsesplošne poplave novitet in modernih trajnic tudi ta postala drugorazredna in manj cenjena. A danes vse več ljubiteljskih in poklicnih vrtnarjev spoznava, da vse staro ni brez vrednosti, in zato se tudi ta trajnica vrača na sceno in znova spada v železni repertoar najbolj trpežnih trajnic. Njene goste sive blazine so lepe od pomladi do jeseni in nekaj listja ohrani celo pozimi. Njeno cvetje je drugotnega pomena. Drobni rožnato rdečkasti cvetki so razporejeni na visokih cvetnih steblih, ki rada poležejo in delujejo dokaj neurejeno in neugledno. Zato jih je najbolj preprosto čisto nizko požeti takoj, ko niso več lepa. Potem se bodo sive blazine kmalu obnovile. Tisti, ki želijo zadržati brezhibno gosto sivo listje, bodo ...
Celoten članek preberite v aprilski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. marca 2022!
