Izšla je nova številka!

Tiptop zeleni kotiček za kralje in kraljice žara

Eden od razlogov, zakaj smo tako nestrpno čakali sončne dni, so tudi popoldnevi, preživeti v prijetni družbi ob pripravi jedi na žaru. Slovenci obožujemo »žarjenje«, pa naj bo to na klasične

Manj poznane zelenjadnice, ki jih boste želeli preizkusiti

Ko se sprehajamo mimo vrtov, včasih z veliko radovednostjo kukamo čez plot in poskušamo ugotoviti, kaj neki raste na tisti posebni gredici in se bahavo razkazuje v svojem obilju. Ja, tudi slovenski

Kakšno je idealno mesto za vašo vrtno klop?

Namen vrta je, da v njem uživamo, se predajamo njegovi lepoti, občudujemo naravo okoli sebe in počivamo. V našem zelenem raju zato ne sme manjkati udobna klopca, ki nas vabi, da se usedemo nanjo i

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Trajnice v velikih posodah in koritih

Jožica Golob Klančič

V vrtni arhitekturi marsikdaj zasaditve v odprto zemljo preprosto niso mogoče. Takrat se za oblikovanje trajnih nasadov odločimo tudi za večje posode in korita.

Tokrat bomo popolnoma zanemarili običajna mala balkonska korita in vsakršne male posode, v katere v šotnico zasajamo sezonske rastline in ob njih tudi nekaj 'sezonskih' trajnic, čebulnic, dišavnic in vsega mogočega 'za takoj in zdaj'. Izpustili bomo torej 'umetniške kreacije' začasnih zasaditev za balkone, grobove in podobne priložnosti, ko trajnicam in celo grmovnicam ter drugim trajnim rastlinam namenjamo le kratko življenje.

Posvetili se bomo torej trajnim nasadom v koritih in posodah, postavljenih na prostem, ki so dovolj velike, da jih lahko napolnimo z običajno, dobro vrtno prstjo, zasadimo s trajnim rastjem, prilagojenem našemu podnebju, in od njih potem pričakujemo, da bodo skoraj tako trajni kot vrtni nasadi na splošno. Zaradi omejenega prostora za korenine sicer lahko pričakujemo njihovo nekoliko krajše življenje, kot bi ga te rastline lahko imele v odprti zemlji, a bodo ob ustrezni negi vseeno lahko živele zelo dolgo, tudi desetletja.

Rastne razmere

Od rastnih razmer, ki so deloma naravna danost, deloma pa jih ustvarimo, je odvisno, kako bomo lahko zasnovali nasade, koliko nege bodo potrebovali, kakšne učinke bodo dali in koliko časa bodo lahko trajali. Zato je zelo pomembno, da že na začetku vemo, kaj od danosti moramo preprosto upoštevati, na kaj pa lahko zavestno vplivamo.

Na podnebne razmere, kot so vlaga zraka in najnižje zimske ter najvišje poletne temperature zraka in s tem tudi tal v posodah, skoraj ne moremo vplivati. Morebitni vetrovi so danost, ki jo lahko včasih s protivetrnimi zaščitami vsaj delno nadziramo, največkrat pa tudi to ne. Tudi na naravno osvetlitev in osončenost največkrat nimamo veliko vpliva. Definira jo okoliška arhitektura in na voljo imamo lahko polno osončenost ali popolno izostajanje neposredne sončne svetlobe in seveda vse vmesne variante. Pri oskrbi z vodo (naravni dež in sneg) pa že imamo več možnosti, saj si lahko pomagamo z občasnim ali stalnim dodajanjem vode. Pri nasadih v koritih in posodah je to pravzaprav skoraj vedno nujno. Ne pa čisto vedno! A izbor rastlin, s katerimi lahko oblikujemo nasade, ki bodo uspevali brez zalivanja, je relativno majhen in v glavnem primeren le za oblikovanje ekstenzivnih strešnih vrtov. Le redko take skromne rastline sadimo v velike posode.

Globina zemlje je po drugi strani popolnoma obvladljiv pogoj za rast. Odvisna je seveda od globine posod, a se lahko že v fazi načrtovanja odločimo zanjo in jo prilagodimo potrebam vnaprej izbranih rastlin. Ali pa izbor rastlin prilagodimo globini danih posod in torej tal. Vsekakor v globlje posode lahko poleg vsakovrstnih trajnic sadimo tudi manjša drevesa ali večje grmovnice. V plitvejše posode pa lahko kombiniramo le manjše grmovnice in trajnice.

Dobra drenaža v posodah in hkrati zadostna oskrba z vodo daje najširšo možnost izbora rastlin. In tako kot je na splošno po vrtovih, tudi v posodah velja, da za sušna ali zelo mokra rastišča izbiramo temu prilagojene rastline. Tudi na fizikalne lastnosti in hranilnost tal lahko vplivamo in seveda vemo, da mora zemlja v posodah za enake rezultate biti bolj hranljiva od tiste na vrtu, ker je je preprosto manj in jo korenine prej prerastejo ter tudi izčrpajo. Rastline, ki zahtevajo kisla tla tudi v koritih, tako kot na vrtu, družimo med seboj, in tiste, ki zahtevajo alkalna tla, med seboj. Velika večina tako drevnin kot tudi trajnic pa tako ali tako najbolje uspeva v nevtralnih tleh ali vsaj tem zelo blizu.

Zmogljivost tal za zadrževanje vode in zraka je seveda odvisna od sestave tal in pogojuje izbor primernih rastlin. Največ rastlin, tako drevnin kot tudi trajnic, dobro uspeva v navadni, dovolj prepustni in hranljivi, s humusom bogati vrtni prsti, tako v odprti zemlji kot v posodah in koritih.

O izbiri primernih rastlin, negi in vzdrževanju si preberite v februarski izdaji revije Rože in vrt/Zeleni raj. 

Značke: trajnica, korita

Nepogrešljive 5-feb21.JPG

Za poznopoletno cvetenje lahko poskrbimo tudi z raznimi sortami jesenskih aster.

Jožica Golob-Klančič