Nepogrešljive
Ko zadišijo ciklame
Ciklame so v naših očeh nežne cvetlice, ki nas opomnijo na spremembo letnega časa, ki je pred nami.
Zaznamo jih, ko zacvetijo, potem pa nanje pozabimo, do prihodnjega poletja. Očarajo nas posebno oblikovani, močno dišeči cvetovi, zato gojene različice radi kupujemo za okrasitev našega doma in poživitev dolgih zimskih dni.
Pri nas v naravi, na severu Evrope pa v rastlinjakih
Navadna ciklama je za severnejše dežele, onstran Alp, težko dosegljiva vrsta, ker ji atlantsko podnebje ne ugaja najbolj. A ker je to najbolj dišeča ciklama med vsemi vrstami, je še vedno najbolj iskana in zaželena. Le gojiti jo je malce težje. Zato jo v slovitem londonskem botaničnem vrtu Kew Gardens gojijo kar v alpski hiši, ki je pokrita s steklom, vanjo pa s sistemom cevi vpihavajo hladen zrak. Tam jim naša ciklama prav dobro uspeva.
Večinoma jo gojijo kot lončnico. Zaradi svoje lepote in omamnega vonja je hortikulturno zelo cenjena vrsta, kar vedo tudi Angleži. V angleški literaturi je namreč navedeno, da je najlepše marmorirane ciklame mogoče najti prav v okolici Blejskega jezera. Če bi pobrskali po svetovni literaturi, je Slovenija velikokrat omenjena v zapisih o navadni ciklami. Za to ima zasluge tudi naš rojak, priznani anesteziolog dr. Jože Rupreht, ki je to vrsto uvedel na vrtove na Nizozemskem. Knjiga o naši ciklami, ki smo jo izdali v Botaničnem vrtu leta 2009, pa je prišla celo med posebno ponudbo Cyclamen Society iz Londona.
Ciklama je na seznamu naših zavarovanih vrst in na mednarodnem seznamu o prometu z ogroženimi rastlinskimi vrstami CITES. To pomeni, da je nabiranje njenih gomoljev v naravi prepovedano. Zato jih pojdimo raje občudovat v naravo, kjer drobni vijoličasti cvetovi popestrijo gozdno podrast ob poslavljanju poletja, njihove omamne vonjave pa nas zazibajo v svet gozdnih dev.
Več preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/september 2017), ki je izšla 21. avgusta 2017.
