Izšla je nova številka!

Zdaj je čas za sajenje jagodičja

Mnogi ljubiteljski lastniki vrtov nimajo dovolj prostora, da bi na vrtu gojili sadno drevje. Skoraj gotovo pa ni vrta, na katerem ne bi bilo prostora za kak grm jagodičja.

Jesenski nagrobni aranžmaji

Bliža se čas, ko bodo naša pokopališča prepolna cvetja. Da ne bi grobov krasili samo s krizantemami, ponujamo nekaj izvirnejših predlogov.

Zelišča, ki rastejo na betonski steni

Ni dvoma, da so zelišča trenutno najbolj vroča skupina rastlin. Da pa bi kdo posadil zelišča samo zato, da bi olepšal del svojega kraja, in same rastline potem ponudil krajanom ... tega so se do

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Pasji dnevi na skalnjaku so lahko cvetoči

Stane Sušnik

V visokogorju je poletje čas cvetlic, medtem ko skalnjaki v nižini julija in avgusta niso več tako pisani kot mesec ali dva poprej.

Kljub temu se s premišljenim izborom tudi za visoko poletje najde nekaj rastlin, ki poskrbijo za spreminjajočo se barvito podobo skalnjaka.

Krčnica (Hypericum sp.)

Verjetno se bo sprva marsikdo vprašal, katera rastlina pa je to? Gre za rod, v katerem je tudi šentjanževka, zdravilna zel, o kateri ni treba veliko govoriti, saj je pri nas dobro znana. Vendar šentjanževka ni primerna za skalnjake, zaradi svoje visoke in nadležne rasti. V rodu krčnic imamo tudi nekaj grmov in polgrmov, ki so bistveno nižji in zato primernejši za skalnjake.

Med temi grmi so najbolj priporočljive naslednje vrste: zimzelena krčnica (H. calycinum), nekaj deset centimetrov visok grm, ki se prekrovno razrašča, ohranja vedno zelene liste in cveti od poletja do jeseni s cvetovi, značilnimi za ves rod – veliki, rumeni. H. olympicum je grm, ki se ne dvigne več kot 30 cm, pa tudi v širino ga ni več. Na vrhu poganjkov se poleti v skupinah razcveti do pet čašastih svetlo rumenih cvetov. Podobne lastnosti ima tudi H. cerastoides, ki je enako visok, a nekoliko širši. Še bolj zanimivo cveti H. coris, ki na vrhu do 30 cm visokih stebel razpira plitvo čašaste cvetove svetlo rumene barve z rdečimi progami.

Pelin (Artemisia sp.)

Se bo kdo začudil, zakaj smo pelin uvrstili na skalnjak? Potem pač ne pozna dovolj dobro rodu pelinov. Pelini niso le trajnice, iz katerih pripravljamo grenke čaje in omamljajoči absint, temveč je v tem rodu tudi več nizko rastočih grmov, primernih za ustvarjanje strnjenih kupčkov na skalnjakih.

Privlačijo z značilnostjo, ki je skupna večini predstavnikov rodu: srebrni, pernato deljeni, nacepljeni listi. Seveda pelini tudi cvetijo, z drobnimi koškastimi rumenimi cvetovi. A to je le dodatek, bistveno je listje. Ti pritlikavi grmički sicer pozimi izgubijo listje, a spomladi pritegnejo pogled s svežino sivo zelenih listov. Zagotoviti jim moramo sončno odcedno rastišče. Priporočajo vrste: A. schmidtiana 'Nana', A. pedemontana, A. glacialis idr.

Svetlin (Oenothera sp.)

Med svetlini najdemo enoletnice in trajnice, vse pa so nam zanimive zaradi številnih velikih cvetov različnih barv, ki se razpirajo čez poletje. Radi imajo sonce in odcedno rastišče, torej so kot ustvarjeni za skalnjak. Na prvo mesto po primernosti postavljajo misurski svetlin (O. macrocarpa, syn. O. missurensis), saj zraste komaj 10 cm visoko in se razprostre kakih 40 cm v širino. Cveti vse poletje, rumeni cvetovi pa se odpirajo ob sončnem zahodu. Podobne višine sta tudi O. acaulis in O. caespitosa, le da so njuni cvetovi beli, proti koncu cvetenja se obarvajo bledo rožnato.

Prstniki (Potentilla sp.)

Tudi prstniki so pogosteje grmi kot trajnice, četudi so v rodu zastopani oboji. Imajo lepe liste, očarajo pa s skupinami cvetov, v katerih so majhni, široko razprti pladnjasti cvetovi. Pritlikave vrste cvetijo med drugim v beli, oranžni, rdeči in rožnati barvi. Potrebujejo sončno rastišče. Tako kot večina podobnih rastlin tudi prstniki zahtevajo dobro odcedna tla.

Najpogosteje vidimo zlati prstnik (P. aurea), nizko, blazinasto trajnico, ki ima spodnji del stebla olesenel. Listi so deljeni in nazobčani. Cveti zlato rumeno. Pri nas je s posebno zgodbo povezana P. nitida ali triglavska roža oz. bleščeči prstnik. Komaj nekaj centimetrov visoka trajnica cveti na začetku poletja, s po enim ali dvema cvetovoma na koncu stebla. Cvetovi so rožnati s črnim osrednjim delom. Zanimiva je še P. x tonguei, saj se na nizki blazini razpirajo oranžni cvetovi.

Navadni vrednik (Teucrium chamaedrys)

Spada med gručasto rastoče trajnice, ki pritegnejo pozornost zaradi strnjene rasti, lepih listov in rožnato vijoličnih socvetij, tipičnih za družino ustnatic. Tudi vrednik potrebuje odcedna tla in sončen prostor na skalnjaku. Pri nas uspeva več vrst vrednika, ljudsko zdravilstvo pa pripisuje zdravilno moč predvsem navedeni vrsti. S tem vrednikom torej pridobite še možnost, da iz njegovih listov in vršičkov pripravite zdravilni napitek.

skalnjak.jpg

Prehod iz pozne pomladi v poletje je na dobro zasajenem skalnjaku lahko zelo barvit.

Friedrich Strauss, Marianne Majerus, Dreamstime