Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Lilije – dišeče in elegantne

Blanka Ravnjak, Jože Bavcon – Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Že od nekdaj so lilije s svojimi velikimi in pozornost zbujajočimi cvetovi veljale za aristokratsko cvetje. Marsikoga so pritegnile tudi zaradi svojega značilnega vonja. Lepota cvetov jim je že davno tega zagotovila mesto med priljubljenimi okrasnimi rastlinami.

Pri nas je bila še posebej poznana Alojzijeva lilija. Snežno bela in prijetno dehteča je lepšala skoraj vsak slovenski gartlc. Znana je bila tudi v krščanski simboliki kot cvetlica Device Marije. Ker smo lilij vajeni predvsem z vrtov, naše oko včasih kar ostrmi, ko lilije uzremo v naravi, kjer s svojo intenzivno barvo izstopajo v travni zelenini ali kar malce sramežljivo kukajo z gozdnih robov. Marsikdo pomisli, da je lilija morebiti »pobegnila« s kakšnega vrta in da je v naravi zagotovo ni mogoče videti.

Štiri vrste lilij v naši naravi

Vendar ni tako. Slovenska flora se lahko pohvali kar s štirimi naravno rastočimi vrstami iz rodu lilij (Lilium L.). Rod lilij obsega okrog sto vrst, ki rastejo v Evropi, na jugu Azije, na Filipinih ter v Severni Ameriki. V Evropi raste 13 vrst.

Naše vrste oziroma podvrste pa so: kranjska lilija ali zlato jabolko (Lilium carniolicum Bernh.), turška lilija ali zlati klobuk (L. martagon L.) in brstična lilija (L. bulbiferum L.), ki pa se pojavlja v dveh podvrstah, kot brstična lilija (L. bulbiferum L. subsp. bulbiferum) in kot žafranska lilija (L. bulbiferu L. subsp. croceum (Chaix) Baker).

Brstiči v zalistju

Med naštetimi vrstami je zagotovo najbolj opazna brstična lilija. Ima živo oranžne cvetove in največji cvet med naštetimi vrstami. Njeni široko razprti cvetovi se nastavljajo soncu in se kar bleščijo sredi poletnih travnikov. Čeprav je zaradi svojega videza precej opazna opraševalcem, je razvila še nespolni način razmnoževanja, in sicer z zarodnimi brstiči v zalistju stebelnih listov. Od tod tudi njeno ime. Iz vsakega brstiča, ki pade na tla, se lahko razvije nova rastlinica, ki je klon matične. Prav zato ne preseneča dejstvo, da pogosto dobimo po več brstičnih lilij skupaj, še posebno pa so pogosti mladi primerki. V primerjavi z drugima vrstama je brstična lilija prisotna večinoma v nižjih predelih ...

Lilije, ki rastejo pri nas samoniklo v naravi, predstavljamo v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/julij-avgust 2017), ki je izšla 19. junija 2017.

Posebna redkost so primerki kranjske lilije z rumenimi cvetovi.

Profimedia