Nepogrešljive
Navadni kristavec ali angelska trobenta
Navadni kristavec je v celoti strupena rastlina močnega in neprijetnega vonja.
Navadni kristavec (Datura stramonium) je enoletna rastlina iz družine razhudnikovk, kamor spadajo tudi tobak, paradižnik, jajčevec, krompir in druge. Botanično poreklo kristavca je Srednja Amerika.
Do en meter visoka rastlina ima oblasto steblo, ki se na nekaj mestih vilasto deli, veje pa se nato enako delijo še enkrat. Precej veliki, trikotno nazobčani listi so na steblo nameščeni z dolgimi peclji, veliki trobentasti cvetovi pa poganjajo na kratkih pecljih iz zalistij in mest, kjer se steblo deli. Beli cvetovi se, posamično ali v parih, odpirajo od poletja do jeseni, ko se iz njih razvijejo mnogosemenske bodičaste glavice, ki spominjajo na ježice divjega kostanja. Dozorel plod se razpre na štiri dele, v vsakem je po ducat drobnih črnih semen. Zaradi psihotropnih snovi spada kristavec med naše najbolj strupene rastline, najbolj toksična pa so prav semena.
Kristavec obožuje sonce ter peščena in odcedna tla, zato se pogosto razrašča po zapuščenih krajih, razvalinah, ob gozdnih poteh, na rečnih obrežjih in robovih vasi. V rod Datura danes uvrščajo devet vrst, med katerimi sta najbolj znana navadni kristavec (D. stramonium) in njen okrasni sorodnik velecvetni kristavec (D. innoxia), ki ga v našem podnebju gojimo kot okrasno posodovko. Slednji lepotec se razkazuje tudi v rumenkastih in rožnatih barvah cvetov, njihova bujnost pa pritegne pozornost slehernega občudovalca okrasnih vrtov ...
Celoten članek preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik III/april 2017), ki je izšla 20. marca 2017.