Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

10 nepogrešljivih

Priredil: Stane Sušnik

Rastline za vsak vrt

Ker vrtovi niso le zbirke rastlin, s katerimi bi lepšali svoje okolje, temveč od nekaterih pričakujemo tudi koristi, smo izbrali nekatere izmed tistih, ki so primerne za vsak vrt, če le ni zelo majhen. Z njimi bomo izpolnili najrazličnejše zahteve: pomagale nam bodo pri negovanju drugega rastja, so surovina za ročne izdelke, z njimi bomo ustvarili opore za plezave enoletnice, semena ali cvetovi so primeren dodatek jedem, iz posušenih cvetov pripravljamo zeliščni napitek itd.

1. Vrba (Salix sp.)
Med številnimi vrbami, ki rastejo pri nas v naravi, lahko izberemo kar najpogostejšo - ivo (Salix caprea). Spada med rastline, ki nam ponujajo uporabno gradivo za pletenje košev, mičnih ograj in še česa. Pozimi, potem ko odpade listje, porežemo poganjke tako, da v tleh ostanejo približno 15 cm visoki štrclji. Narezano protje moramo takoj uviti v želene oblike, sicer se šibe posušijo. Četudi tega nismo še nikoli počeli, se lahko osnov privadimo na katerem izmed tečajev, kakršne pripravljajo v naših botaničnih vrtovih in še kje. Iz protja spletemo opore, ki bodo vzdržale na prostem nekaj let.

Komur je to prekratko obdobje, se lahko poigra tako, da vrbove potaknjence zasadi v vrsto v ustreznih razmakih (15 cm) in v nekaj letih bo zrasla živa zelena, gosto prepletena stena iz vrbovja. Seveda bomo z obrezovanjem pomagali ustvariti enakomerno strukturo. Potaknjence lahko posadimo v obliki kvadrata poševno, tako da bodo rasli pod kotom 45 stopinj in s časom ustvarili piramidasto obliko, ki jo na vrhu povežemo s trajnim vezivom.

2. Panešpljica (Cotoneaster sp.)
Tudi ta rod je bogato zastopan. Med vrstami, primernimi za naše (majhne) vrtove, lahko izberemo klasično prekrovno vrsto C. horizontalis ali podobno C. dammeri. Slednja se ne dvigne več kot dva decimetra nad površino. Sicer pa so panešpljice priljubljene zaradi svoje nezahtevnosti glede rastnih razmer: kakršnakoli prst, sončna ali polsenčna lega. Prekrovne vrste izvrstno preprečujejo razrast plevela, na nagnjenih zemljiščih pa zadržujejo zemljo pred zdrsom.

Grm polegle panešpljice je lep vsaj dvakrat v letu: ko ga spomladi prekrijejo drobni beli cvetovi in jeseni, ko na vejicah tičijo drobne živo rdeče jagode, priljubljena hrana nekaterih ptic. Kdor ima spretnejše roke, lahko nareže drobne poganjke in jih uporabi kot gradivo za mrežo ali preprosto oporo za plezave enoletnice, kot so okrasni slaki, grahorji idr.

3. Gabez (Symphytum sp.)
Kdor se jezi nad gabezom, ker se mu razrašča kot plevel, je sam kriv. Ni ga težko omejiti, res pa ga je težje izkoreniniti, saj se njegova korenika vraste zelo globoko. Sicer pa gabez ni izbirčen glede rastišča. Iz njegovih listov lahko pripravljamo izvrstno gnojilo (z namakanjem v vodi), saj vsebujejo veliko dušika, fosforja in kalija. Liste lahko tudi dodamo kompostnemu kupu in tako pospešimo razkroj; lahko jih položimo na dno jarka, v katerega bomo posadili zrna fižola ali gomolje krompirja; spodbudili bodo rast jagodičja in paradižnikov, če jih bomo uporabili kot zastirko. Če dodamo prepereli listavki 10 cm debelo plast gabezovih listov, bomo naslednjo pomlad imeli izvrsten kompost.

Navadni gabez res ni ravno okrasna rastlina, zato pa bomo v bolje založenih vrtnarijah s trajnicami našli gabez, ki cveti modro, belo, rumeno in še v kakšni drugi barvi.

4. Leska (Corylus sp.)
Tudi leska ni samo ena, saj so na naših vrtovih poleg navadne (C. avellana) pogoste tudi velike leske (s škrlatnim listjem – C. maxima 'Purpurea'), v parkih pa vidimo tudi mogočna drevesa turške leske (C. colurna). Med okrasnimi grmi pa je najbolj priljubljena leska s krivenčastimi vejami (C. a. 'Contorta').

A nas zanimajo leske tako zaradi plodov kot zaradi uporabnosti njihovih vej. Kdor želi gojiti leske z velikimi lešniki, bo poiskal katerega izmed kultivarjev, vzgojenih prav za ta namen. Vsak grm navadne leske pa ponuja pripravno oporo za enoletne rastline, kot so grah, ostrožniki, krizanteme. Le škarje moramo imeti v roki in izbrati veje z enakomerno razraščenimi stranskimi poganjki, pa bomo dobili uporabne opore.

Tam, kjer poznajo tradicijo opor iz protja, pa znajo iz debelejših leskovih palic sestaviti stožčaste opore, kletke ali ograje, ki se stopijo z okolico in hkrati razgibajo pogled na vrt.

5. Navadni komarček (Foeniculum vulgare)
Med kobulnicami, ki so podobne janežu, tako po videzu kot po uporabi, je prav komarček verjetno najpogostejša dišavnica na naših vrtovih. Vse večkrat najdemo tudi škrlatnolistno različico (F. v. 'Purpureum').

Tudi komarček se lahko pohvali z več odlikami. Njegovi listi in mlada stebla so okusni, je zelo lepa, visokorasla rastlina nežnega videza, hkrati pa priljubljena med koristnimi žuželkami. Ko se komarčkovo steblo z bledo rumenim kobulastim socvetjem dvigne nad druge rastline na cvetlični ali zelenjavni gredi, je prav vseeno, v kakšni družbi je – vselej je lep! Ustreza mu sončno in odcedno rastišče.

Na socvetjih pristajajo lepi metulji, gostijo tudi pikapolonice; polžem smrdijo stebla: jeseni pa lahko suha stebla uporabimo kot gradivo za hotele za žuželke. Semena imajo prijeten okus, če jih žvečimo, liste lahko dodajamo pečenim ribam.

6. Kamilica (Chamomilla recutita)
Medtem ko pri nas s kamilico povezujemo edino »čaj« (ki je v resnici zeliščni poparek), jo v Angliji od nekdaj sadijo zato, da bi na vrtu uredili nežno, romantično gredico, sestavljeno iz filigransko nacepljenih lističev. Pripisujejo pa ji še druge odlike.

Njen izraziti vonj naj bi odganjal škodljive, zato pa je ta grenkoba dobrodošla v zdravilnih poparkih. Njeni cvetovi privlačijo muhe trepetavke in osice, ki uničujejo različne uši. Kamilici ponekod pravijo tudi rastlinski zdravnik, saj naj bi dobro dela obolelim rastlinam.

Posadimo jo poleg »bolnika« in opazujmo, kako bo učinkovala s svojim izločanjem kalcija, kalija in žvepla v prst. Gotovo se mu bo zdravje izboljšalo. Njena bližina naj bi med rastjo tudi izboljšala okus zelišč, zelja, čebule in cvetače.

7. Rdeča detelja ali inkarnatka (Trifolium incarnatum)
Pogosto jo gojijo kot eno od rastlin za »zeleno gnojenje«. To je bujna enoletnica, ki jo lahko uporabimo celo na cvetlični gredi. Zaradi bohotne razrasti zatre rast plevela. Zanjo je primerno sončno rastišče, ne glede na zemljo. Ko požene izrazito rdečkasto obarvana čopasta socvetja, je gotovo najlepša izmed vseh detelj. Takrat se na njih nabirajo številne čebele in čmrlji, saj je to bogata paša. Hkrati pa oprašujejo tudi v bližini rastoče rastline.

Podobno kot večina drugih predstavnic družine metuljnic tudi njene korenine sproščajo dušik v okolico. S tem rdeča detelja bogati prst tudi za sosednje rastline. Kadar jo uporabimo za zeleno gnojenje, jo podorjemo in s tem dvojno obogatimo prst.

Lahko jo sejemo v več zaporednih setvah od marca do poletja.

8. Kapucinka (Tropaeolum majus)
Njeni živobarvni cvetovi se odpirajo od začetka poletja do konca jeseni. Zadovoljna je s sončnim rastiščem na revni zemlji. K cvetenju se po poletni vročini znova spravi v prvih vlažnih jesenskih dneh. Okus po popru lahko začutimo tako v cvetovih kot v listih in semenih. Ta pekoči okus odžene tudi marsikaterega škodljivca, na primer ščitkarje iz rastlinjakov, uši z zeljnih glav, paradižnikov, bučk in kumaric na prostem, odganja tudi volnate uši s sadnih dreves. Ker okus kapucink spominja na gorčico, na njihove liste odlaga jajčeca kapusov belin, kar je manj škodljivo, kot če bi zalegal na zelje.

Ugodno vpliva tudi na v bližini rastoče zeleno in redkvice, saj odganja njihove škodljivce.

Vemo, da so kapucinkini cvetovi in listi dober dodatek solatam, saj jih s pikantnim okusom napravijo slastnejše. Sveži plodovi (semena) so podobni kapram in jih lahko uporabljamo na enak način.

9. Žametnice (Tagettes sp. in hyb.)
So med najbolj priljubljenimi enoletnicami in jih od nekdaj uporabljajo za živopisne cvetlične grede. Otročje lahko jih je vzgojiti iz semena. Zanje vselej najdemo prostor med drugimi trajnicami na gredi, primerne so za sprednji rob gredice, dobrodošle so v posodah, pa tudi na zelenjavnem vrtu. Vsekakor jim moramo ponuditi čim več sonca, odcedno prst, one pa se nam bodo zahvalile z obilnim cvetenjem do prvih slan. Ker imajo vsi deli rastline močan, neprijeten vonj, se jih škodljivci ne lotijo, v rastlinjakih s tem odženejo ščitkarje s paradižnikov, zelenjadnic in cvetlic. Izločki iz korenin žametnice preprečujejo razvoj nematod (mikroskopskih črvičev, ki prenašajo bolezni), zato jih sadimo poleg občutljivih rastlin, kot so krizanteme, narcise, plamenke, čebule in krompir. Tudi ob vrtnicah so koristne, saj privlačijo muhe trepetavke, ki uničujejo uši.

10. Kovačnik (Lonicera sp.)
V rodu Lonicera je toliko vrst in torej tudi uporabnih oziroma okrasnih rastlin, da jih ni mogoče našteti. Med kovačniki so številni grmi, plezavke oziroma vzpenjavke. Nekatere predstavnike rodu imenujemo kovačniki, druge pa kosteničevje. Imajo zelo značilno oblikovane cvetove, ki sestavljajo socvetja različnih barvnih odtenkov, od bledo rumenih prek oranžnih do rdečih in škrlatnih. Kadar hočemo v dveh ali treh letih popolnoma zakriti nezaželen prizor na vrtu, tja posadimo katerega od vzpenjavih kovačnikov in mu pripravimo oporo. Z leti se bo njegovih poganjkov nabralo toliko, da jih ne bo mogoče več razplesti. Obrezovanje dobro prenašajo, zato je priporočljivo sproti uravnavati razrast.

Poletni večeri ob kovačniku so tako nepozabni, da se bodo ob njih v romantično razpoloženje zatopili celo največji pusteži.

NEPOG10-23cm.jpg

Vedno zeleni vzpenjavi japonski kovačnik (<i>Lonycera japonica</i>) tudi omamno lepo diši.

Dreamstime