Nepogrešljive
Drevesa so dragocena
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je dragoceno tisto, kar ima veliko vrednost, visoko ceno, oziroma tisto, čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost, oziroma kar daje, prinaša dobro, korist.
Mednarodna arboristična zveza (ISA – International Society of Arboriculture) promovira odnos do dreves s sloganom Trees are good. Težko bi prevedli, da so drevesa »dobra«, mogoče je boljši izraz, da so »dragocena«. Pa so drevesa res dragocena? Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je dragoceno tisto, kar ima veliko vrednost, visoko ceno, oziroma tisto, čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost, oziroma kar daje, prinaša dobro, korist. Koliko so torej drevesa na vrtovih in v mestih dragocena, vredna, koristna?
Drevo, ki raste na zasebnem vrtu, vpliva na vso sosesko. V pozitivnem in lahko tudi v negativnem pomenu. Zastira neljube poglede, na primer na betonske objekte, blaži moč vetra, vsrkava hrup, ptičem in drugim živalim daje zatočišče in hrano. Večino okrasnih dreves zasadimo na vrtovih zaradi njihove lepote oziroma estetske funkcije in zaradi sence.
Vrednost dreves najlaže izrazimo v evrih na kubični meter posekanega lesa, vendar drevesa nimajo samo denarne vrednosti. Kadar ocenjujemo njihove ekološke in socialne funkcije, njihove vrednosti večinoma sploh ne moremo izraziti z denarjem. Tudi hiša na zemljišču z velikim, košatim odraslim drevesom ima zaradi značilne podobe višjo ceno kakor hiša na prazni, pusti parceli. Dokazano je, da drevo, ki raste ob hiši, poleti pripomore k ohlajanju hiše, kar zmanjšuje stroške za ohlajanje. Tudi vrednost hiš je za 5 do 15 odstotkov višja v predelih mest z odraslimi drevesi, v primerjavi s pustimi hišami brez zelenja. Dražje se oddajajo hotelske sobe z lepim razgledom, pa naj bo to na morje, na zeleno pokrajino ali na lepo razraslo odraslo cvetoče drevo, v primerjavi z razgledom na betonsko dvorišče hotela.
Kadar sedite na svojem vrtu, kam najraje usmerite pogled? Verjetno raje v krošnjo drevesa kot na pusto steno sosednje stavbe ali na bližnjo asfaltno površino. Pogled na drevesa nas umiri, spočije in napolni. In kam poleti raje sedete, kadar ste utrujeni od pešačenja po mestu? V kavarno s plastičnimi senčniki ali v kavarno z naravno senco – pod krošnjo drevesa? Verjamem, da nas večina že nagonsko sede pod krošnjo drevesa, saj je ni boljše, prijetnejše in hladnejše sence, kot je tam.
Vse to, kar nam drevesa dajejo, jemljemo kot samoumevno. In veliko pozitivnega dobimo, ne da bi se tega tudi zavedali oziroma neposredno videli, saj so procesi, kot ponor zračnih polutantov, ogljikovega dioksida in oddajanje življenjsko nujnega kisika, očem nevidni. Odraslo drevo nam v sončnem dnevu proizvede kisika za dnevno potrebo desetih ljudi. Prav tako ne vidimo, da nam drevesa čistijo zrak, saj na veliki površini svojih listov »shranjujejo« prašne delce, ki jih je zato manj v zraku. Površina listov odraslega drevesa meri precej več kot 100 m2. Voda, ki jo drevo izpušča skozi liste, nam zrak vlaži, zato je sedenje v drevesni senci toliko prijetnejše.
Kaže, da je naše življenje v družbi dreves kakovostnejše, čeprav se marsikdo ne bo strinjal z mano, ker včasih nekatera drevesa tudi parajo živce posameznikom. Mnogi se jezijo, ker listavcem jeseni odpada listje, saj imajo zato veliko dela s čiščenjem zamašenih žlebov, cestnih odtokov ali z grabljenjem listja. Najbolj jezni so tisti, ki jim te preglavice povzroča sosedovo drevo. Vendar to sosedovo drevo, na katero so velikokrat tako jezni, še bolj pa na soseda, ki vse to dopušča, daje kisik, lep pogled in prijetnejšo klimo tudi njemu.
Semena ali pelod nekaterih drevesnih vrst lahko povzročajo alergijske reakcije. Pomembno je, da teh dreves (breza, topol, javor idr.) ne sadimo preblizu hiš oziroma oken, sploh pa ne blizu bolnišnic.
Kljub včasih neljubim vplivom je nedvomno, da drevesa so dragocena. Potrebno je veliko let, da drevo toliko zraste, da nam zagotavlja vse naštete pozitivne funkcije, in le nekaj minut, da ga posekamo. Zato pred takimi odločitvami dobro pretehtajmo vse pozitivne in negativne strani njegove navzočnosti. Novo zasajeno drevo namreč ne more nadomestiti posekanega košatega zdravega odraslega drevesa. Pozitivni učinki dreves niso neposredno odvisni od števila dreves, temveč od površine in volumna krošenj.
Mnogo ljudi je strah, da se bo drevo podrlo na hišo ali da bodo njegove korenine zamašile odtočne cevi v tleh. Zdravo, nepoškodovano drevo se ne podre kar tako, če ga pravilno negujemo, kar pomeni, da ne posegamo v njegove korenine in ga ne poškodujemo s prevelikimi rezi. Drevo raste tam, kjer ima prostor in ugodne razmere. Če drevesu nismo zagotovili dovolj rastnega prostora za rast korenin, ga bo skušalo poiskati samo. In le v takih primerih bo vodo poiskalo v odtočnih ceveh.
