Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Vrtnice tudi bodejo

Ana Marija Hernaus

Zdi se, da je to neločljiva zveza, pa kljub temu ne manjka izjem. Ugotovimo najprej, katere vrtnice imajo več bodic in katere jih sploh nimajo, zato da bi jih nato na gredah lahko uporabili na najboljši način.

Površnim opazovalcem se zdi, kot bi bilo preverjeno dejstvo, da ne obstaja vrtnica brez bodic. Potrjujejo ga slavna stara izročila, ki jih pripovedujemo ob težavah v življenju, pa tudi neposredna izkušnja tistega, ki je vrtnico kdaj obrezoval ali samo postavil šopek vrtnic v vazo. Res je, njeno lepoto plačamo, včasih tudi z bolečimi praskami.

Bodice ščitijo cvetove in veje pred nenasitnimi rastlinojedimi živalmi, rastlini pomagajo pri iskanju svetlobe, saj se z bodicami oprime drugih rastlin, kamnov ali strmin.

Med nepoznavalci je uveljavljeno mnenje, da imajo vrtnice trnje in so torej trnaste rastline. Če smo natančni, z botaničnega vidika pa pri vrtnicah ne gre za trne, kot se moti večina amaterskih vrtnarjev, temveč za bodice. Oboji so trde in koničaste izbokline, na zunanji strani sestavljene iz zgoščenih epidermalnih celic. Trni, ki so značilni za češmin, črni trn ali robinijo, vsebujejo prevodna tkiva, bodice pa takih tkiv nimajo, zato bodico lažje odtrgamo.

Kakorkoli, gre za premišljeno zvijačo matere narave, ki je lahko tudi silno neprijetna zadeva. Naučiti se jo moramo sprejeti in celo izkoristiti nam v prid. Najbolj neusmiljene med grmovnicami so vrtnice iz skupine Pimpinellifolia, med japonskimi šipki (rugozami) Rosa hugonis in med plezalkami R. filipes 'Kiftsgate', 'Rambling Rector', R. bracteata in njen križanec 'Mermaid'. Z njimi lahko oblikujemo prepletene in neprehodne ovire, zato so idealne za razmejevalne žive meje. Uporabimo jih lahko za prekrivanje brežin, saj med drugim preprečujejo plazenje terena, dostop divjih živali in obenem pobeg domačih. Vsekakor jih je najbolje uporabiti tam, kjer se lahko prosto razraščajo, saj bi za njihovo obrezovanje potrebovali zares debele in dolge rokavice, pa še tako bi bilo težko.

Nekatere med bodičastimi vrtnicami pa združujejo koristno s prijetnim in razkazujejo bodice, ki so grozeče in hkrati zelo dekorativne. Posebno lepe so takrat, ko odvržejo listje in lahko v celoti občudujemo njihovo grozečo lepoto. Najbolj poznana je spontana oblika, ki izvira iz zahodne Kitajske, Rosa sericea subsp. omeiensis f. pteracantha. Prepoznamo jo po svojevrstnih ogromnih ploščatih bodicah v obliki kril, prosojno rdeče barve. Njene bodice so lahko široke tudi do štiri centimetre.

Lepe so tudi bodice vrtnic vrste pimpinellifolia, R. hugonis in drugih, ki pozimi postanejo bolj rdečkasti in zato privabljajo našo pozornost.

V širokem naboru vrtnic se najdejo tudi vrste in njihove različice z redkimi bodicami. V glavnem so to kitajske vrtnice, kot sta na primer 'Cécile Brünner' in njen križanec 'Bloomfield Abundance'.

Starim pregovorom navkljub so tudi vrtnice, ki bodic sploh nimajo. Na primer R. banksiae, plezalke, ki zgodaj cvetijo in so bile v modi po vrtovih konec 19. stoletja. Pa R. pendulina in 'Zéphirine Drouhin' z dolgimi vejami, obloženimi z romantičnimi cvetnimi venci, a povsem brez bodic. Te vrtnice so idealne za tistega, ki bodic zares ne prenaša, kakor tudi za okolja, kjer se je bodic dejansko bolje izogibati, na terasah, kjer so majhni otroci, tik ob hišah. V takih primerih se nam s pravo izbiro vrtnice ni treba odpovedati njenemu čaru.

Oborožena živa meja
Na izbiro je ogromno možnosti in kombinacij, da z vrtnicami ustvarimo neprehodno živo mejo in tako zavarujemo meje vrta. Poglejmo si zgled, ki združuje lepoto in »surovost«. Z agrumom trnike (Poncirus trifoliata) oblikujemo zeleno ogrodje. Sadike zasadimo vsake štiri metre in jih stebrasto obrežemo. Trnike so izredno odporne proti mrazu, dobro prenašajo obrezovanje in imajo strašne trne, dolge in zelo trde, pravo nasprotje dišečim spomladanskim cvetovom. Mednje zasadimo kitajsko vrtnico Rosa hugonis, z enostavnimi, svetlo rumenimi cvetovi, ter nato še R. pimpinellifolia 'Stanwell Perpetual' in plezalko 'Rambling Rector', ki obe bujno cvetita. Ob koncu poletja bo takšna živa meja spremenila svoj videz in se jeseni spremenila v pravo zmagoslavje barv. V krošnji agruma bodo med zlatimi listi žareli limonasto rumeni sadeži, medtem ko bodo listi vrtnic zlato rumeni, hkrati pa bodo poudarjene bodice in rdeči šipki (plodovi), še posebej vrtnice 'Rambling Rector', ki bodo na rastlini ostali do začetka zime.

Značke: vrtnica, trn, bodice

Marianne Majerus