Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Skoraj pozabljeni netreski

Jože Bavcon

Tako kot so izginile slamnate strehe, so izginili tudi netreski z naših hiš.

Netreske so namreč zasajali na slamnate strehe, saj so verjeli, da hišo varujejo pred strelo. Drugo, zelo pogosto ime za to rastlino je ušesnik. Ime pove, da so rastlino povezovali z  ušesi. Sok, stisnjen iz listov, naj bi pomagal pri vnetju ušes. Da netresk varuje hišo pred udarom strele, ni dokazano, da  pomaga pri vnetju ušes, pa so potrdile raziskave. Vendar – kdo danes še pozna netresk, to skromno, a lepo rastlino?

Rod netreskov (Sempervivum) obsega okrog 40 vrst, ki rastejo v Evropi in Aziji. V Sloveniji rasteta samo dve vrsti. Podoben netreskom je tudi pri nas rastoč netreskovec (Jovibarba), prav tako sta znani dve vrsti. Poleg naravnih vrst so vrtnarji vzgojili številne sorte in križance.

Netresk ima zelo odebeljene, majhne in enostavne mesnate liste, ki so zbiti okoli sredice in tvorijo večje ali manjše rozete. Rastlina po nekaj letih življenja razvije cvetno steblo z drobnimi cvetovi, zacveti in potem propade. Cvetovi so na stebelcu, obraščenem z listi. Še pred tem se okoli matične rastline razrastejo majhne rozete, iz katerih se razvijejo novi netreski.

Ker netreski rastejo na soncu zelo izpostavljenih legah, se morajo rastline tem razmeram prilagoditi, da lahko poleti med vročimi skalami sploh preživijo. Debeli in mesnati listi jim to omogočajo. Ker je rastlina izpostavljena močnemu sončnemu sevanju, ima v listih posebne zaščitne snovi, ki jo varujejo pred močnimi sončnimi žarki. Prav te snovi so pri navadnem netresku tiste, ki preprečujejo vnetja ušes.

Netreski so rastline, ki so zelo nezahtevne glede rastišča in načina gojitve. Zasadimo jih lahko v plitve glinene lončke, celo takšne z luknjami, saj jih bo rastlina z leti povsem obrasla. Uspevajo na okenskih policah, balkonih in terasah – torej na najbolj sončnih krajih. Zapolnjujejo razpoke v suhozidih, obraščajo razpoke v skalnjaku ali pa oblikujejo večje blazine ob robovih poti, torej povsod tam, kjer so razmere za druge rastline neugodne.

Netresk lahko zapolni še tako majhen kotiček našega stanovanja ali vrta. S svojo skromnostjo nas bo razveseljeval vse leto, še posebno pa v toplih poletnih dneh, ko zacveti.

Netresk v Sloveniji

Čeprav v Sloveniji rasteta le dve vrsti netreska, je eden izmed njiju še prav poseben. Uspeva samo pri nas, torej je naš endemit. To je Juvanov netresk, imenovan po dolgoletnem vrtnarju Ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu. Rastlino je kot novo vrsto opisal šele leta 1971 upravnik tega botaničnega vrta dr. Vinko Strgar.

Kako razširjen je bil netresk včasih po Sloveniji, priča vrsta domačih imen. Tomaž Petauer jih navaja v Leksikonu rastlinskih bogastev (Tehniška založba, 1993): gluhelj, glušec, uheljnik, uheljnek, uhljek, uhovnik, ušesnik, gromnik, gromotresk, strešniposiliživ, postrešnjak, streharica, strešnik, trdovnik, tresk, možek, možic, možiček, natresk, natrosek, natrsk, nadstorek, nastran, nastrk, perinovo cvetje idr.

Darinka Lamut