Izšla je nova številka!

Pomladno prebujanje z redkvicami

Mlada, sočna zelenjava nam koristi, da dopolnimo zaloge hranilnih snovi, ki smo jih iztrošili pozimi.

Pomirjujoče žuborenje vode

Naj bo šumenje morja, tok reke, preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali curek vode iz vodnega motiva na vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne.

Poznamo sladki krompir?

Sladki krompir (Ipomoea batatas) se na naših vrtovih pojavlja šele zadnjih nekaj let – z namenom, da bi vzgojili gomolje.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Bode pa bode, ta bodeča neža

Jože Bavcon

Ko sredi rjavih in nepokošenih suhih travnikov septemba nekaj zeleni, se je tja vredno ozreti.

Sredi zelenine se, obsijan od sončnih žarkov, bohoti dokaj velik »cvet«. Že zvečer ga ni več. Zapre se, kot da bi mu bile noči že prehladne. Podobno se zapre tudi, kadar je vreme zelo oblačno ali kadar dežuje.

Kompave ali bodeče neže so zelo zanimive rastline. Tako trnate so, da ne potrebujejo zaščite, niti tiste zakonske ne, saj se same najbolje ščitijo pred vsiljivci, tako tistimi na štirih kot onimi na dveh nogah. Kljub temu so tako lepe rastline, da se je vredno potruditi in si jih ogledati v naravi. So dokaj pogoste rastline, kar pa ne velja za vse pri nas rastoče vrste.

Brezstebelna bodeča neža (Carlina acaulis) se zadržuje na nekoliko višje ležečih travnikih, druge pa najdemo na povsem nižinskih travnatih predelih. Več mesecev se rastline pripravljajo, da bodo ob koncu poletja zacvetele. Ker imajo dokaj močno koreniko, jim poletna suša težko pride do živega. Prav ob koncu poletja njihova cvetišča, v že pojemajoči moči sonca, najbolj žarijo in jih je težko spregledati. V oblačnih in vlažnih dneh pa se ob rastlini prej zbodemo, kot pa jo opazimo.

Čeprav imamo vtis, da gre za en sam, velik cvet, ni tako. Navidezni cvet je sestavljen iz mnogih drobnih cevastih cvetov, ki so beli ali rahlo rožnati in so na zunanji strani obdani s srebrnkasto belimi ovojnimi listi tako, da je celota videti kot navidezen cvet. To je značilnost tudi drugih predstavnikov družine nebinovk (Asteraceae), kamor uvrščamo tudi kompave. Zanimivo je, da pri kompavah ta navidezni cvet, ko v njem dozorijo semena, služi razširjanju rastline kot celota, in ne le posamezno seme. V zimskih in zgodnjih pomladanskih dneh veter raznaša cela suha in dozorela cvetišča. Včasih se jih združi po več skupaj in v vetru se kotalijo po opustelih travnikih, čim dlje od matične rastline, dokler ne najdejo primernega kraja, kjer rastlina lahko ponovno vzkali. Listi bodečih než so takrat že povsem rjavi, le cvetišča so še vedno lepa in sijoča, kot drobna sončeca. V tem obdobju tudi ljubitelji najlažje pridemo do mladih rastlinic, ki so lahko kar nekaj let prav lepa dekoracija v kotičku hiše.

V Sloveniji rastejo štiri vrste: češuljasta (C. corymbosa), navadna (C. vulgaris), ki ima še tri podvrste: navadno (C. v. subsp. vulgaris), srednjo ( C. v. subsp. brevibracteata) in dolgolistno (C. v. subsp. longifolia), brezstebelna (C. acaulis) in učenska (C. acanthifolia). Z izjemo dolgolistne podvrste navadne kompave so vse rastline suhih rastišč, tako travnikov, gozdnih robov, kot nasipališč in pripotij. Najveličastnejša med njimi je učenska, ki je pri nas zelo redka. Raste le v Slovenski Istri.

Nekoliko manjša je bodeča neža, ki je pogostejša in jo zato lahko najdemo brez težav. Čeprav je poimenovana brezstebelna, je v višji travi cvetišče velikokrat dvignjeno na krajšem stebelcu. Najlepše so tiste, pri katerih se več rastlin združi v šop. Nastane pravi šopek, ki ne potrebuje nikakršnih dodatkov. Tako preprost je, pa vendar tako lep.

Čeprav so spodnji deli pravkar vzcvetelih cvetišč celo užitni, teh raje ne nabirajmo. Brez ustrezne zaščite (debelih usnjenih rokavic) nas bo ta, sicer nekoliko grenki posladek stal kar precej močnih vbodljajev. Če pa bomo rastlino opazovali in uživali v njeni lepoti, bosta naše zadovoljstvo in estetski užitek veliko večja. Morda bomo ob tem vzljubili tudi suhe jesenske travnike, kjer le tu in tam še cveti kakšna rastlina, pa zato niso nič manj lepi kot v zgodnji pomladi ali na začetku poletja.