Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Nepogrešljive

Rumene kot sonce

Stane Sušnik

Rumena, poleg rdeče, takoj pritegne naš pogled. Prav zaradi te moči greda, sestavljena iz rumeno cvetočih trajnic ali enoletnic, vzbuja pozornost s svojo notranjo napetostjo.

Kakšno razpoloženje nas obide, kadar se pred očmi razlije rumena svetloba? Mar ni to barva veselja? Če se v rdeči skriva moč ognja, strasti, nevarnosti in če nas modra potegne k vodi, v daljavo, nas zelena pomirja, združi z naravo. A rumena, ta nas razvedri. Rumena = sonce.

Rumena, poleg rdeče, takoj pritegne naš pogled. Prav zaradi te moči greda, sestavljena iz rumeno cvetočih trajnic ali enoletnic, vzbuja pozornost s svojo notranjo napetostjo. Če je celotna greda ubrana barvno enovito, se pri opazovanju lahko posvetimo podrobnostim, kot sta tekstura, ritem, pa tudi posebnostim vsake izmed rastlin. Opazimo tudi ponavljajoče se rumene odtenke, morda na cvetnih listih ali prašnikih sosednje rastline, morda na listih.

Rastlin z rumeno barvo je tako na okrasnih vrtovih kot v naravi precej. Nekatere med njimi celo s strokovnim, pa tudi z domačim imenom nakazujejo svojo povezanost s soncem: sončnica, sončece, smilj, sončno oko. To so Helianthus, Helianthemum, Helichrysum, Heliopsis. V korenu imena je grški izraz helios, ki pomeni sonce. Poleg imena imajo še en skupni imenovalec: kot sonce rumene cvetove. Hkrati so si na moč različne: med njimi najdemo vse od pritlikavih polgrmov do zeli s trimetrskimi stebli in z ogromnimi socvetji.

Vse te, s soncem povezane cvetlice v naravi rastejo ob cestah, na prerijah in skalnih pobočjih severne Amerike in Sredozemlja. Tam bi jih med drugim rastlinjem zlahka spregledali. Šele vrtnarsko požlahtnjene različice so nam vzbudile pozornost.

Sončnica (Helianthus annuus) je ena najbolj priljubljenih cvetlic zahodne civilizacije. Je simbolna cvetlica ameriške zvezne države Kansas, sicer pa se razrašča na zanemarjenih rastiščih ob cestah od Nashvilla do New Yorka. V rodu Helianthus je več kot 100 vrst, ki izvirajo iz severne Amerike, vse so zelnate trajnice. Enoletna sončnica je konec 16. stoletja prek Španije prišla v Evropo. Priljubila se nam je zaradi ploščatega cvetnega koška, ki meri v premeru od 20 do 30 cm. V njem je do 2000 osrednjih cvetov, ki jih obdajajo svetlo rumeni jezičasti cvetovi. Tuje semenarne ponujajo desetine sort, ki cvetijo od bledo rumene prek živo rumene, oranžne, do rjavo rdeče; s polnjenimi ali enostavnimi cvetovi.

Ali spada sončnica res na vrt ali pa jih raje občudujemo na polju, je odvisno od širine našega dojemanja vrta. Posamičen cvet v kotu zelenjavnega vrta bo vsekakor na pravem mestu, sejati sončnice med »plemenite« vrtne cvetlice ali okrasno grmičevje pa odsvetujemo. Pač pa bodo imeli veliko veselja s sončnicami otroci, saj so zelo nezahtevne in resnično hitro iz semena zraste velika roža.

Nekatere nizko rastoče sorte (le dober meter) z več cvetnimi stebli in manjšimi socvetji (H. 'Lemon Queen') so še posebno učinkovite, če cvetijo pred ozadjem iz temnega listja, kot sta škrlatnolistna leska ali bukev. Iz sončničnih socvetij raznih velikosti, oblik in barvnih odtenkov bomo sestavili zares osvežujoč in očarljiv poletni šopek.

Če smo glede navadnih sončnic na okrasnem vrtu bolj zadržani, pa je nekaj povsem drugega vrbolistna sončnica (H. salicifolius). Izvira iz južnega dela ZDA. Odlikuje jo do 1,8 metra visoko tanko steblo, obraščeno z zelo ozkimi listi, podobni vrbovim. Na vrhu stebla se oblikuje nekakšno zeleno omelo. Drobni rumeni cvetovi se odprejo septembra in jih komaj opazimo. Na vrt vnese občutek elegance.

Precej nižje od sončnic zraste sončno oko ali heliops (Heliopsis), pri nas skoraj neznana trajnica. Izvira iz severne Amerike. Zgodaj in dolgo cveti, odporen je proti boleznim, ima velika rumena socvetja, v premeru merijo do 10 cm. Uspeva v vsakršni prsti, na sončni legi. Razrašča se v šopih in zavzame precej prostora. Stebla moramo oskrbeti z oporami, sicer poležejo. H. helianthoides (sončničasto sončno oko) zraste do meter in pol visoko, steblo obraščajo podolgovato jajčasti nazobčani listi. Bogato cveti. Če uvele cvetove porežemo, bomo spodbudili razvoj novih.

Precej bolj so znani različni smilji, pripadniki rodu Helichrysum. Med tistimi, ki imajo rumene cvetove, izstopata dva: laški smilj (H. italicum) in navadna suhocvetka (H. bracteatum). Prvega se bomo spomnili s počitnic v obmorskih krajih ali s potepa po kraških gmajnah, saj v vročini širi okoli sebe nepozaben vonj eteričnega olja, ki spominja na znano začimbo kari (curry). Ta do 40 cm visok polgrm cveti od junija do avgusta. Na vrhu srebrno sivkastih stebel se razpirajo drobni rumeni cvetovi v koških. Na primorskih vrtovih ga sadimo na vroča, sončna rastišča, v revno, odcedno prst. Ne prenese zmrznjenih tal in mrzlega vetra, zato se v notranjosti dežele z njim ne splača truditi.

Navadna suhocvetka je enoletnica iz Avstralije, ki jo največkrat najdemo v suhih cvetličnih aranžmajih. Suhi ovojkovi listi okoli cveta se dolgo ohranijo in pri tem obdržijo tudi svojo barvo: od rumene, rdeče do bele. Pred kratkim so jo botaniki prekrstili v Xerochrysum bracteatum.

Morda najbolj ljubka med vsemi s soncem povezanimi cvetkami so sončeca (Helianthemum). To so nizki, do 25 cm visoki prekrovni grmi ali polgrmi, nekoč pogosti na vrtovih naših babic. Primerni so za skalnjake ali za ustvarjanje blazin na peščenih vrtovih. Uspevajo le na sončnem in odcednem rastišču. Ko odcvetijo, jih moramo rahlo obrezati. Svoje nežne cvetove, ki so lahko beli, rumeni, rožnati ali rdečkasti, nekatere sorte odpro že maja, sicer pa so to poletne rožice. Njihovi listki so drobni, srebrnkasto zeleni ali temno zeleni, nekoliko usnjati. Opisujejo jih sicer kot zimzelene, vendar v zimah, kakršnih smo vajeni v osrednji Sloveniji, izgubijo večji del svojih listov.

Sončno rumeni cvetovi se nam torej na vrtu lahko nasmehnejo tik nad tlemi, pa tudi tri metre visoko.

Dreamstime