Revija Zeleni Raj

Poleti, ko je vsem živim bitjem vroče, se tudi rastline skušajo braniti pred vročino. Temu so se prilagodile na različne, vendar sorodne načine. Vročina pomeni zanje predvsem nevarnost, da bodo iz svojih tkiv izgubile preveč vode. Številne rastline z območij, kjer je večji del leta sončno in vroče, so na zunaj videti sive ali srebrne. Sivina je posledica drobnih, s prostim očesom nevidnih dlačic, ki prekrivajo površino rastlinskih delov, ali pa tanke voščene prevleke. Večinoma so listi ozki in mesnati, v nekaterih so eterična olja, ki jim pomagajo preživeti mrzle mesece.

Sive ali srebrne rastline se nevsiljivo ujemajo z barvami rastlin v soseščini. Izkušeni vrtnarji vedo, da sivolistne rastline na vrtu ustvarjajo nevtralno območje med nasprotujočimi si barvami. Srebrno siva poteza med barvitim cvetjem na vrt vnese vtis prefinjenosti, v sončnem vremenu vzbudi spomin na obmorske kraje in tamkajšnje rastlinstvo, v nočeh, ko za luč poskrbi luna, pa srebrnolistne rastline zableščijo na prav poseben način.

Če si prikličemo v spomin počitniške podobe sivih oljčnih nasadov, polj cvetoče sivke ali rumene ogrščice, vrtov, ki jih obraščajo rožnato cvetoče vrtnice, se nam bodo znova zazdele kot idealno barvno usklajene celote.

Zanimivo je, da imajo sive liste celo nekatere rastline, za katere je znano, da uspevajo predvsem na vlažnih rastiščih. Med te izjeme sodijo različne vrbe. To so bodisi precej visoka drevesa (Salix exigua, S. alba var. sericea) ali plazeči se pritlikavi grmi (S. helvetica, S. lanata, S. repens var. argentea). Vrbe le redko srečamo na vrtovih, kar je škoda, saj nekatere drevesne vrste z rezjo dobro obvladujemo. Še bolj dobrodošle so grmaste, ki lahko slikovito prekrijejo del skalnjaka ali osvetlijo delno senčen kot.

Podobne rastne zahteve, torej celinsko podnebje, ima tudi slovita vrbolistna hruška (Pyrus salicifolia 'Pendula'), ki je zaslovela s svojo osrednjo vlogo v slavnem »belem vrtu« ob angleškem dvorcu Sissinghurst. Njene povešave veje so obdane z ozkimi, vrbovim podobnimi sivozelenimi listi.

Med iglavci ne manjka takšnih s sivim ali srebrnkastim listjem. Recimo: številni brini so izrazito sivo modri ali srebrnkasti. Takšne so različice kitajskega brina (Juniperus chinensis), navadnega brina (J. communis), plazečega se brina (J. horizontalis), križanca J. x media, smrdljivega brina (J. sabina), virginskega brina (J. virginiana), še posebno številne pa so sorte J. squamata. Izbiramo lahko tudi med vsemi oblikami rasti, kar uvršča brine med najuporabnejše rastline na vrtovih in parkih.

Med okrasnimi grmovnicami se na vrtovih preredko znajdejo oljčice, med katerimi priporočajo ozkolistno oljčico (Ealeagnus angustifolia), širokorasel grm s podolgovatimi srebrno sivimi listi in drobnimi dehtečimi rumenkastimi cvetovi.

Med grme spadajo tudi razne vrste nemškega rožmarina (Santolina). Sredozemski polgrmi, ki se v hladnejših predelih Slovenije obnesejo le kot posodovke, so v obmorskih krajih primerni celo za nizko rastoče žive meje, predvsem navadni nemški rožmarin (S. chamaecyparissus). Stebla in ozki listki so pokriti z drobnimi belimi dlačicami, kot dodatna privlačnost pa se sredi poletja razvijejo drobni, gumbasto oblikovani rumeni cvetni koški.

Vse bolj se uveljavlja sivka, tudi po zaslugi cvetličarn in vrtnih centrov, ki ponujajo številne uvožene različice. Med njimi vse pač ne bodo prenesle naših dolgih zim, zaradi suhega mraza in golih tal brez zaščitne snežne odeje. Čopasta sivka (Lavandula stoechas) je, recimo, sicer prikupna rastlinica, a bo preživela le kot posodovka. Navadna ali prava sivka (Lavandula angustifolia) pa s svojimi različicami vsekakor ponuja veliko možnosti. Navadni rožmarin (Rosmarinus officinalis) ob ustrezni negi ni zahteven, sivka pa je bolj nepredvidljiva.

Med trajnicami s srebrnim ali sivim listjem so se nekatere oborožile s trni. Možine so podobne osatom, vendar so po videzu mnogo elegantnejše. Velika možina (Eryngium giganteum) tako požene do meter visoka razvejana stebla, na katerih se poleti oblikujejo glavičasta socvetja, obdana z ovratnikom modrikastih ovršnih listov. Naše kraške travnike v avgustu prepredejo nizko rastoče ametistaste možine (E. amethystinum), z nebesno modrimi socvetji in globoko narezanimi sivo modrimi listi. Bodoglavci (Echium) imajo prav tako sivkasta stebla in liste, podobno nacepljene kot možine, glavičasta socvetja pa so, odvisno od vrste, modrikasta, siva ali zeleno siva.

In še ene značilne primorske rastline ne smemo prezreti: artičoke. Zares elegantna je videti s svojimi pahljačastimi velikimi listi in svetlo modrimi čopastimi socvetji.

Kadar na vrtu zagledamo liste volnatega čišljaka ali katerega izmed lučnikov, nas prime, da bi pobožali belo sivi žamet, na katerega spominjajo listne rozete teh trajnic. Volnati čišljak ali zajčja ušesa (Stachys byzantina) so na vrtovih gojili že od nekdaj. Iz njega lahko pogrnemo volneno preprogo na vrtu, če ga znamo pravilno negovati, razsaditi na primerno razdaljo in mu pripraviti odcedno rastišče. Lučniki (Verbascum) pa s svojimi rozetami ne bodo stkali preproge, pač pa bodo spomladi opozorili nase z belo sivimi elegantnimi listi, izmed katerih bodo šinila stebla s klasasto razporejenimi rumenimi, beli, oranžnimi ali bledo rožnatimi cvetovi, odvisno od vrste in sorte. Za srebrno sivi učinek na vrtu izberemo V. bombyciferum ali V. chaixii.

Tudi na zeliščnih vrtovih so vselej rasle rastline s sivimi, srebrnimi ali skoraj belimi listi. Najpogosteje so to različni pelini, najsi bo to pravi pelin (Artemisia absinthium), A. ludoviciana, A. schmidtiana ali katerikoli drugi. Kot prekrovne rastline so primerni srebrni (Tanacetum argenteum) in gosti vratič (T. densum) ter polstena smiljka (Cerastium tomentosum). Zaradi srebrnih listov in svečastih socvetij je očarljiv klasasti jetičnik (Veronica spicata). Sredozemska pepeluška (Senecio cineraria) je enoletnica, ki jo sadijo v parkovne zasaditev že od viktorijanske dobe in ostaja stalnica tudi naših parkovnih zasaditev.

Zagotovo ne bomo imeli na vrtu barvno neusklajenih gredic, če bomo na sivo ali srebrno podlago pripeli cvetove v rumenih, modrih ali rožnatih odtenkih. To omogoča toliko kombinacij, da jih ne bomo izrabili do konca našega vrtnarjenja.