Delo
Zdaj je čas za vegetativno (nespolno) razmnoževanje sobnih rastlin
V moderni družbi so sobne rastline dobile pomembno mesto, saj je v bivalnih prostorih vse bolj zeleno. Nekateri so ta trend poimenovali kar »džungla«, saj veliko sobnih rastlin izhaja prav iz tropskih gozdov. Vse več je zbirateljev različnih tipov rastlin, čedalje bolj je to všeč tudi mlajšim generacijam. Delo z rastlinami pomirja, znanstveniki so celo dokazali, da imajo sobne rastline blagodejne učinke na zdravje ljudi. Tu govorimo tudi o prisotnostih sobnih rastlin na delovnih mestih. Kot vidimo, postajajo sobne rastline naše vse bolj pomembne prijateljice. Imajo pa prav krasno lastnost, da se lahko razmnožujejo z različnimi deli rastlin. In zdaj je ravno pravi čas, da si s takim razmnoževanjem pridobite nove rastlinice.
Razmnoževanje z različnimi deli rastlin imenujemo vegetativno (nespolno) razmnoževanje, generativno (spolno) razmnoževanje pa je razmnoževanje s semeni oz. pri praprotnicah s trosi. Ker je na videz vegetativno razmnoževanje precej preprosto, se ga loti zelo veliko lastnikov sobnih rastlin. A kmalu s prakso ugotovijo, da vseeno to ni tako zelo preprosto. Še vedno moramo poznati nekaj pravil, pa tudi izjeme, saj rastlina ne zraste iz čisto vsakega koščka matične rastline.
Na splošno govorimo o potaknjencih, ki so lahko listni, stebelni ali koreninski. Torej uporabimo vegetativne dele rastline. Prednosti takšnega razmnoževanja so, da imajo potomci – rastline, ki zrastejo iz potaknjenca, popolnoma enake lastnosti kot matične rastline. Ta pojav je pomemben pri okrasnih rastlinah, saj le tako lahko žlahtnitelji pri rastlinah ohranjajo lastnosti matičnih rastlin, ki so lahko nastale z genetskimi spremembami. Tako lahko dobimo posebno obarvane, pisane rastline, mogoče imajo listi tudi posebne oblike.
Prednost tega razmnoževanja je tudi v tem, da lahko vrtnarji razmnožujejo rastline, ki jih s semeni ne bi mogli razmnoževati. To so lahko rastline, ki po daljšem genetskem inženiringu proizvedejo le sterilno seme, ki ne kali, lahko pa so tudi druge težave pri klitju semen. Tako na primer je pri orhidejah, pri katerih seme ne more vzkliti brez prisotnosti specifične glive. To povezanost v naravi imenujemo simbioza.
Torej, kaj lahko naredimo doma? Najprej moramo vedeti, da za vegetativno razmnoževanje uporabimo le zdrave, čvrste rastline. Ne smejo biti premajhne, saj bi jih z razrezom lahko tako poškodovali, da bi propadle.
Osnovna receptura je: če ima rastlina stebla, jo lahko razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci. A razmnoževanje z listnimi potaknjenci je bolj izjema kot pravilo. Tako lahko razmnožujemo sobno vijolico, begonije, streptokarp, tolstolistnice, sansilverije ali taščine jezike. Če imamo večjo, lepo raščeno rastlino, ki ima razvitih več rastlin, lahko več rozet (sobna vijolica) ali je rastlina šopasto razrasla, potem lahko tako lepotico tudi razdelimo. To običajno naredimo pri presajanju rastlin. Ko rastlino izlončimo, vidimo najboljšo možnost delitve rastlin. Če je treba kaj prerezati, je najbolje, da uporabimo oster nož z gladkim rezilom ali zelo ostre škarje. V nasprotnem primeru imajo rane večjo površino in se ranjeno mesto hitreje okuži, saj smo robove »nacefrali«, in ne gladko ostro odrezali.
V pomoč je tudi uporaba hormonskih praškov za ukoreninjenje. Pri izbiri bodite pazljivi, saj obstajajo trije različni tipi pripravkov: za zelnate potaknjence, pololesenele in lesnate potaknjence. Torej, če boste razmnoževali z listi in z mladimi mehkimi stebli, potem je prava izbira hormonov za zelnate potaknjence.
Oglejmo si nekaj primerov vegetativnega razmnoževanja.
Celoten članek preberite v marčevski izdaji revije Rože&vrt/ Zeleni raj, ki je izšla 21. februarja 2022!
