Izšla je nova številka!

Ljubezen na prvi pogled

Zdaj, ko zunanji vrt počiva, imajo lončnice priložnost, da osvojijo vso našo pozornost. Pa lahko dosežejo, da se vanje povsem zaljubimo? In mar ne bi bilo to zares lepo? Ja, biti zaljubljen je ta

9 kljukic, ki jih lahko končno odkljukamo med prostimi prazničnimi dnevi

Vsi nestrpno pričakujemo božične in novoletne praznike. Čeprav se marsikdo jezi, da se nanje začnemo pripravljati prekmalu, pa v resnici s tem ni nič tako zelo napačnega. Dnevi so vedno krajši

Vrtiček na okenski polici

Urbani ljubitelji doma pridelanih vitaminov znajo pozimi dobro izkoristiti okenske police. Na njih je mogoče »vzgojiti« pravi mali vrtiček, v katerem lepo rastejo zelišča, kot so origano, drobnj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

9 kljukic, ki jih lahko končno odkljukamo med prostimi prazničnimi dnevi

Š.K.

Vsi nestrpno pričakujemo božične in novoletne praznike. Čeprav se marsikdo jezi, da se nanje začnemo pripravljati prekmalu, pa v resnici s tem ni nič tako zelo napačnega. Dnevi so vedno krajši, mrzlo je in lovi nas jesenska utrujenost. Zato prav v teh temnih tednih potrebujemo čim več stimulansov, ki lahko razsvetlijo našo dušo in nas napolnijo z veselim optimizmom. In kaj je bolj zabavnega od okraševanja in drugih priprav na praznike? Poleg tega pa ima tako zgodnje okraševanje še eno prednost – ko končno čisto zares pridejo prazniki in bomo imeli na voljo kar nekaj prostih dni, tega dragocenega časa ne bomo več tratili za priprave na sam praznik, temveč ga bomo lahko izkoristili bolj modro, za stvari, ki smo jih odlašali predolgo, zdaj pa jih bomo končno lahko v miru odkljukali s seznama svojih obveznosti. Nekaj takih opravil imamo na svoji grbi tudi ljubitelji vrtnarjenja, kajne? Naj vas spomnimo na 9 aktivnosti, ki jih lahko odkljukate v prostih dnevih med prihajajočimi prazniki.

#1: Počistimo vrtno lopo

Vrtna lopa je navadno prostor, v katerega pospravimo vse mogoče stvari – od vrtnega orodja in druge opreme do kosov vrtne garniture in celo odslužene kose pohištva, ki jih v hiši ne želimo več imeti. Tako se lahko hitro zgodi, da vrtna lopa postane neurejeno skladišče odpadlega materiala, in namesto da bi vanjo stopili z navdušenjem, nas vsakič, ko odpremo vrata, zapeče slaba vest, ker je še nismo pospravili. Prosti praznični dnevi so kot nalašč za to opravilo, saj navadno zahteva kar nekaj ur dela, ki pa jih bomo pred začetkom vrtnarske sezone, ko nas bodo že pošteno srbeli zeleni prsti, le stežka žrtvovali.

Ko se lotimo pospravljanja vrtne lope, je nujno, da si vzamemo dovolj časa. Bodimo natančni in se ob tem zavedajmo, da si kupujemo čas na dolgi rok. Ko bo vse pospravljeno in organizirano, ne bomo nikoli več časa zapravljali za iskanje stvari, hkrati pa se bomo do svojega cilja prebili brez ovir in slabe volje na poti.

Najbolje je, da lopo najprej povsem izpraznimo. Tako bomo dosegli tudi najbolj založene kotičke, v katerih se navadno skriva največ nepotrebne krame. Že med tem, ko bomo stvari nosili ven, lahko naredimo hitro selekcijo in tako napravimo dva ali tri kupe – kup, ki je namenjen takojšnemu odvozu na odlagališče kosovnega odpada, kup, na katerem bodo stvari, ki jih bomo poskušali prodati, in kup, na katerem se bodo zbirale stvari, ki se bodo pozneje tudi vrnile v lopo. Bodimo realni in neusmiljeni. Stvari, ki jih nismo uporabljali zadnje leto, zagotovo tudi ne bomo uporabljali v prihodnosti, zato se jih znebimo. Če menimo, da so primerne za prodajo, takoj objavimo oglase na spletnih portalih za preprodajo ali pripravimo garažno razprodajo za sosede. Nikar pa jih ne vračajmo v kote lope … Če ne bodo v tednu ali dveh našle svojega kupca, jih donirajte dobrodelnim organizacijam ali pa znova obiščite zbirališče kosovnih odpadkov.

Kup, ki bo ostal, bo verjetno veliko manjši, kot je bil na začetku. A nikar ne začnite takoj stvari zlagati nazaj. Lopo najprej temeljito očistite, nato pa si vzemite čas za premislek, s kakšnimi pripomočki bi lahko dosegli, da bi stvari zložili nazaj na čim bolj organiziran način, tako da jih boste lahko takoj našli in bodo ostale vse poti prosto prehodne. Najlažje manjše predmete najdemo tako, da tiste s podobnim namenom shranimo skupaj. Prozorne škatle, skozi katere vidimo v notranjost in jih lahko zložimo drugo na drugo, so odlične za ta namen. Kupimo lahko tudi omare, ki so prav posebej namenjene organizaciji orodja. Na stene lahko namestimo dodatne poličke ali pa enostavno namontiramo stenske kljukice, na katere bomo stvari obesili. Tako bomo dosegli, da bodo naša tla ostala prosto prehodna, s tem pa bo lopa tudi videti bolj prostorna in svetla.

Za piko na i lahko vrtno lopo polepšamo tudi od zunaj. Najprej jo očistimo z visokotlačnim čistilcem, če je treba, pa jo nato tudi prebarvamo in okrasimo.

#2: Odpeljimo kosilnico na redni servis

V vrtni lopi boste zagotovo našli tudi kosilnico. Ker je v teh mesecih vsekakor ne potrebujete, lahko prost počitniški dan izkoristite za to, da na avto pritrdite prikolico in kosilnico odpeljete na redni vzdrževalni servis. Pred prvo košnjo je navadno veliko drugih del in tako s servisom vedno znova odlašamo. A če želimo, da bo kosilnica delala dobro in bo v uporabi dalj časa, rednih servisov ne smemo izpuščati.

Serviser bo nabrusil rezila, zamenjal olje in kosilnico zavaroval pred rjavenjem. Preveril bo tudi stanje svečk in po potrebi zamenjal zračni filter. Primerne serviserje kosilnic lahko poiščete na internetu, če ste nekoliko bolj spretni, pa se servisa lahko lotite tudi sami, a pred tem dobro proučite, na kaj morate biti pozorni. Nikar kosilnice ne servisirajte brez predhodno pridobljenega znanja, saj lahko tako naredite več škode kot koristi.

#3: Obrnimo kompostni kup

Tudi pozimi lahko kompostni kup še vedno uporabljamo, le da zaradi nizkih temperatur in posledično počasnejšega razpadanja prilagodimo količino odloženega materiala (odlagamo seveda manj kot poleti). Kompost z mikrobnim delovanjem sicer sam proizvaja temperaturo, zato da ta ne bi preveč uhajala, pa kompostni kup prekrijemo s specializiranimi zaščitnimi ponjavami, ki jih kupimo v vrtnih centrih, dovolj dobro pa zadostuje tudi kakšna stara preproga ali debelejša lepenka iz kartona.

Če ste malce bolj lene narave, vas verjetno veseli, da pozimi komposta ni treba pogosto obračati, predvsem zato, da ne bi s tem po nepotrebnem iz kupa izpuščali dragocene toplote. A če bo kateri od prostih prazničnih dni dovolj suh in sončen, to le izkoristite. Kompostni kup odkrijte, da se pogreje ob sončnih žarkih, hkrati pa z vilami kup nekajkrat obrnite. Tako boste omogočili nov dotok zraka med naložene materiale, to pa bo pripomoglo k nadaljnjemu segrevanju kupa in hitrejši razgradnji komposta. Po opravljenem delu kompostnega kupa nikar ne pozabite pokriti nazaj.

#4: Naredimo naravni grelec za gretje rastlinjaka

Ko pritisne mraz, stopinje drastično padejo tudi v rastlinjaku, in če nimamo urejenega grelnega sistema, temperaturno občutljive rastline v njem ne bodo preživele. Prost počitniški dan pa lahko izkoristite za preizkus ideje, ki smo jo dobili od angleškega vrtnarskega vlogarja. V rastlinjaku lahko postavimo kompostni kup, v katerem bo gnilo izključno listje, pomešano z ostanki trave, ob tem pa se bo proizvajala toplota, ki bo hkrati ogrevala rastlinjak. Kompost iz odpadlega listja je še toliko bolj dragocen, saj z njim lahko izboljšamo težko zemljo, poleg tega pa vsebuje dragocene minerale in pospešuje glivično življenje v tleh, ki je pogosto zelo osiromašeno.

Čeprav smo jeseni odpadlo listje že poskušali počistiti, pa ga tudi v tem času še vedno lahko naberemo dovolj za kompostni kup. Pri tem nabirajte predvsem odpadlo listje, ki ga najdete na tlakovanih površinah in na trati, listje, ki prekriva gredice, gozd in prazno zemljo pa pustite pri miru, saj tudi tam odlično opravlja svojo nalogo. Najbolje je, da nabran kup listja pokosite na ne preveč dragocenem koščku trate, tako pa boste dobili odličen material, ki ga boste le še prenesli na pripravljen kompostni kup v rastlinjaku.

Za slednjega bo treba v rastlinjaku poiskati ali izprazniti nekaj prostora. Potrebujemo približno 80 x 80 cm veliko kvadratno zaplato zemlje, ki jo obrobimo z ograjo. Slednjo lahko naredimo kar sami iz mreže za perutnino, ki jo le primerno spnemo in privežemo, da bo tvorila približno meter in pol visoko ogrado. Pripravimo si tudi meter in pol dolgo plastično cev s premerom približno 60 mm, v katero po dolžini izvrtamo nekaj luknjic (pribl. 10 cm narazen, lahko v ravni vrsti na izbranem delu cevi). Cev postavimo v sredino kupa, nato pa ...

Celoten članek preberite v decembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

za naslovno fotko

shutterstock