Delo
Kako pripraviti vrt brez 'matranja'?
Vrtnarjenje je fizično opravilo in jasno je, da popolnoma brez dela pri pripravi vrta ne bo šlo. A za ljubitelje vrtnarjenja je brkljanje po zemlji pač pravi užitek – dokler seveda ne povzroča bolečin. Najboljša rešitev za to pa je prenova naših vrtnarskih tehnik. S spremembo nekaj malenkosti pri našem načinu dela si lahko prihranimo številne preglavice, pa tudi bolečine in seveda dragoceni čas. Dobra novica je, da ob tem naš vrt ne bo nič slabše rodil, kvečjemu obratno.
Prekopavanje vrta je nujno zlo! Pa je res?
Na kratko – NE. Prekopavanje ne le da ni nujno, povzroči več problemov, kot jih reši. Ko z globokim prekopavanjem posežemo v njihov naravni habitat, mikroorganizmi, glive in preštevilne druge živali izgubijo svojo funkcijo v ekosistemu prsti. Mikroorganizme, ki surovine spreminjajo v rastlinam dostopne, in glive, ki te surovine prenašajo, izpostavimo soncu in zraku, kjer pa ne morejo preživeti.
Tako osiromašimo živo prst – kljub dodanim gnojilom. Rahla prst se s prvim deževjem zbije, in kar je še huje, sperejo se hranila. Pri pomanjkanju organske snovi v prsti ni medija za vezavo mineralnih snovi, zato se mineralna gnojila v prsti ne zadržijo dovolj dolgo, da bi koristila rastlinam. Preprosto rečeno: z mešanjem zemeljskih plasti povzročimo nestabilnost prsti. Zakaj bi si torej vsako leto znova ustvarjali razmere, ki narekujejo Sizifovo delo?
Alternativa prekopavanju #1: sajenje v debelo organsko zastirko
Ta način je primeren predvsem za vzpostavitev novega vrta ali razširitev obstoječega. Bistvo tega načina je debelo zastiranje z organskim materialom, predvsem s slamo in listjem, občasno tudi s svežo pokošeno travo, ovčjo volno ali katerim drugim, delno predelanim organskim materialom. Pri tej tehniki je dela gotovo najmanj, saj vrt pripravimo kjerkoli samo z nalaganjem materiala v enakomerno debeli plasti (okoli 20 cm).
Sadike nato presajamo neposredno v zastirko, z dodanim kompostom. Zastirko razpremo tako, da naredimo jamico do tal, ki jih z lopatko porahljamo. Nato v jamico vsujemo kompost in posadimo sadiko. Na tako pripravljen vrt presajamo predvsem sadike plodovk, najraje buče, bučke ali paradižnik, zelo dobro pa se obnese tudi za krompir – gomolje položimo na pokošeno površino in vse skupaj na debelo zastremo s slamo ali z listjem.
Namig: Pri tej metodi je pogost problem izobilje škodljivcev. Da bo škodljivcev čim manj, zato poskrbite za raznovrstnost zasaditve z mešano setvijo z dobrimi sosedi.
Alternativa prekopavanju #2: zračenje in zastiranje s kompostno zastirko
Če smo s prvo tehniko začeli lani, lahko letos nadaljujemo s to. V tem letu, ko je ...
Celoten članek preberite v decembrski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.
