Izšla je nova številka!

Naše mačke pozimi

Tudi tistim mačkam, ki so poleti in v toplem delu jeseni imele prost dostop do vrta, pozimi prijajo najtoplejši kotički v stanovanju.

Ohrovt za umirjenost in zbranost

Ohrovt je zimska zelenjava iz vrst kapusnic, ki je povsem po krivici v senci zelja.

Modne smernice letošnjega prazničnega krašenja

Čarobnost praznikov nam pričarajo čudovite praznične dekoracije.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Zvonimo pred točo!

ZR

Včasih ni nikogar presenetilo, da so julijske nevihte prinesle še uničujočo setev toče.

Zdaj se zlagoma privajamo, da toča pustoši že ob koncu pomladi. Toča na vsakem vrtu, najsi bo okrasni, zelenjavni, sadni ali katerikoli, povzroči veliko škode. Kako si lahko pomagamo po njej?

Ko po toči stopimo na vrt, je razdejanje tolikšno, da se marsikoga loti malodušje. Še pol ure prej lep in cvetoč vrt je uničen in pogled nanj boli v dno duše. Toda če ukrepamo takoj, se da še marsikaj popraviti. Njegova podoba res ne bo več takšna, kot je bila, bo pa že naslednje poletje zagotovo zopet cvetoča in zelena.

Vse polomljene in poškodovane dele rastlin moramo takoj odrezati, bolje nekoliko več kot manj. Zemljo na gredicah okoli rastlin moramo takoj po neurju ali toči zrahljati in z gredic pobrati vse poškodovane dele listov, plodov in stebel.

Da poškodovane rastline ne bi začele gniti in se v rane ne bi naselile glivice, vse rastline poškropimo s pripravki iz alg oziroma s krepčilnimi pripravki. Sami lahko pripravimo kompostni čaj, ki ga lahko uporabljamo z zalivanjem ali škropljenjem. Krepčanje s temi pripravki ponovimo vsaj dvakrat, v nekajdnevnem razmiku. Tla okoli rastlin, ki smo jih ohranili, rahljamo in na novo zastremo z zastirko. Tudi močno sonce, ki posije takoj po neurju, lahko tako poškodovane rastline še dodatno prizadene. Nekaj škode naredijo tudi polži, ki jih je po takih neurjih običajno vsepovsod polno.

Solate, ki so krhke in hitro rastejo, je najbolje prekopati in posejati nove. Radič takoj porežemo, da bo lahko začel na novo rasti. Paradižniki se bodo ob dobri negi morda še obrasli, vse pa je odvisno od tega, ali bo neurju sledilo lepo in sončno vreme. Paprike in jajčevci so vzdržljivejši, zato jim odrežemo samo polomljene vejice. Zelju, cvetači in kolerabi tudi odrežemo najbolj poškodovane liste, samo zelenjavo pa čim prej porabimo v kuhinji. Kapusnice takoj sejemo ponovno.

Okrasne grede in bajer po toči

Trajnicam po toči najprej obrežemo vse poškodovane dele, rastline pognojimo in z ročnim orodjem razrahljamo zemljo. Potem jih takoj poškropimo z enakimi krepčilnimi pripravki, kot smo jih navedli pri zelenjavnem vrtu. Cvetja nekaj časa sicer ne bo, vendar je bolje odrezati čim več prizadete rastline kot pa pustiti nekaj cvetov na krhkih, ogolelih ali celo poškodovanih steblih.

Vse širokolistne rastline, kot so na primer hoste, je po neurju s točo najbolje porezati čim bolj pri tleh in pustiti samo manj poškodovane liste. Maslenice lahko pokosimo, saj se zelo hitro obrastejo.

Enako je z grmi in drevesi. Na ranah grmov in dreves se po poškodbah zaradi toče zelo rade naredijo različne rakavim podobne tvorbe. Če večje rane obrežemo ali prizadete veje odstranimo, je takšnih tvorb manj. Rastlinam te tvorbe sicer ne škodijo, veje pa se kasneje na teh mestih rade prelomijo. Še posebej grmovnice in drevje potrebujejo škropljenje z bakrenimi pripravki, saj so zanje glivice lahko zelo usodne.

Tudi listje na poteh je po toči ali neurju treba pograbiti in urediti poti. Že samo suho listje, ki razpada, je dovolj, da se na poti naselijo pleveli.

Lokvanje moramo po toči skoraj popolnoma obrezati. Veliki in mehki listi, ki ležijo na vodi, so običajno najbolj poškodovani. Če so rastline dobro ukoreninjene, jih odtrgamo, če pa niso, jih moramo odrezati globlje pod vodo.

Dreamstime