Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Junijska vrtna opravila

ZR

Junija so za večino ljubiteljev rastlin vrtovi najlepši. Dan je dolg, vreme prijetno toplo in večeri še ne poletno zatohli.

Lepo je posedeti na vrtu in občudovati pisani svet cvetja, drobnih in malo manj drobnih živali ter opazovati dogajanje v domačem ribniku. Toda kaj, ko je narava pravična in nam prav toliko kakor lepote odmeri tudi dela in skrbi, saj poleg vrtnih lepotic enako dobro uspevajo tudi nadležni pleveli, bujna rast nas sili k obrezovanju in sezona košnje trave je na vrhuncu. Da se napolnimo z energijo, se posladkajmo z domačimi jagodami, češnjami in ribezom, skledo solate ali hrustljavim mladim korenčkom. Užitek bo popoln.

Rastline nam bodo hvaležne,

mi pa bomo prihranili kakšen drugje tako potreben evro, če bomo ulovili kar se da veliko deževnice. Če še nimamo vodnega zbiralnika, se lotimo izkopavanja jame zanj, saj nam bo v poletnih mesecih prišel nadvse prav. Ob vrtne lope in ute postavimo večje kadi, sode ali posebne plastične posode, namenjene prav zbiranju deževnice, s katero bomo rastlinam pogasili najhujšo žejo, ko se bo začela suša. Tudi sicer je zalivanje z deževnico za rastline veliko bolj primerno in zdravo. Posode naj bodo dobro zaprte, da se v njih ne bodo zaredili komarji.

Okrasni vrt

Bujna rast je pogosto vzrok poleganja višje raslih rastlin. Da bi preprečili to nevšečnost, moramo rastlinam ponuditi ustrezne opore. Pri nameščanju pazimo, da rastlin ne poškodujemo ali celo polomimo cvetnih stebel. Spomladi cvetoče blazinaste trajnice junija obrežemo, lahko pa jih tudi delimo in presajamo. Odcvetelim perunikam porežemo cvetna stebla in jih po potrebi delimo ter presadimo. 

Rez okrasnih rastlin

Po cvetenju ostrožnike, pogačice, suholetnico in volčji bob lahko porežemo na višino 15 centimetrov in jih tako spodbudimo k ponovnemu cvetenju. Drugim cvetlicam sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in jih tako spodbujamo k boljšemu cvetenju. Sproti odstranjujemo tudi vse poškodovane ali posušene liste. 

Da bi se izognili polegli rasti krizantem in latnatih plamenk, jim porežemo mlada stebla. Nižje ko jih bomo porezali, kasneje bodo rastline zacvetele. Z rezom bomo dosegli, da bo njihova rast čvrstejša, do jeseni pa je tudi še dovolj časa, da bodo izoblikovale cvetne nastavke.

Lepotice meseca junija so vrtnice

Po cvetenju vrtnice obrežemo. Da pa rastlin ne bi preveč izčrpali, cvetni poganjek odrežemo nad najbližjim krepkim očesom. Odcvetele dele vrtnic odstranimo takoj, saj tako spodbudimo tvorbo novih cvetov. Seveda to velja za vrtnice, ki cvetijo dvakrat ali večkrat. Pri vzpenjavih vrtnicah privezujemo letošnje poganjke, prav tako pa privezujemo tudi stebelne vrtnice. Prepričajmo se, ali so koli, ob katerih rastejo, trdni. Vrtnice privezujemo ob opore tako, da se ne drgnejo obnje, najbolje z vozli v obliki osmice.

Lastno seme

Če želimo pridelati lastno seme, moramo izbrati cvetno steblo z najmočnejšimi in najlepšimi cvetovi, ki ga seveda ne porežemo, temveč odstranimo vse poganjke in ostala cvetna stebla na rastlini. Še preden seme do konca dozori oziroma se razpočijo semenske glavice, steblo previdno odrežemo in ga v temnem, zračnem in suhem prostoru položimo na časopisni papir, da se do konca posuši in da se izloči seme. Suha semena shranimo v papirnati vrečici, še prej pa nanjo napišimo, kaj je v njej oziroma seme katere rastline smo shranili. Zraven lahko napišemo še barvo cvetov, datum nabiranja in shrambe.

Druga oskrba

Če nastopi suša, rastline zalijemo, ker zaradi rasti in nastavljanja cvetov potrebujejo veliko vode. Če tal okoli rastlin še nismo zavarovali z zastirko, jih moramo po dežju zrahljati, da se ne naredi skorja, ki kasneje razpoka in težje vpija vlago. Sproti odstranjujemo plevele in preganjamo škodljivce, takoj ko se pojavijo.

Slovo spomladanskih čebulic

Junija skoraj ni videti, kje so se še pred mesecem ali dvema razkazovale spomladanske čebulnice. Manjše rastline liste izgubijo skoraj nevidno in z njimi nimamo dela, narcisam pa moramo suhe, rumene liste odstraniti. Ne režemo jih, temveč jih samo narahlo potegnemo, in kar nam ostane v roki, je za na kompost. Listov nikakor ne režimo z nožem ali škarjami, prav tako pa ne odstranjujmo še zelenih listov. Pustimo, da si rastline naberejo zaloge, ki jih shranijo v čebulicah, in uspeh cvetenja v drugem letu je zagotovljen. Narcis in drugih manjših čebulic ne izkopavamo, temveč jih pustimo v tleh. Tudi pri tulipanih počakamo, da listi porumenijo, potem pa jih izkopljemo, počakamo dan ali dva, da se osuši tudi prst na koreninah, ki jo otresemo in prikrajšamo cvetna stebla na pet centimetrov nad čebulico. Čebulice posušimo v senci, razprostrte na papirju, in jih nato shranimo enako kakor semena.

Trata

bujno raste in zato jo redno kosimo dvakrat tedensko. Če kosilnica nima košare za zbiranje odkosa, travo pograbimo in damo na kompost ali jo uporabimo za zastiranje gredic. Junija trato še lahko, razen če ne nastopi sušno obdobje z visokimi temperaturami zraka, tudi na novo polagamo, sejemo in z dosejevanjem popravljamo. V sušnem vremenu jo redno zalivamo. Junija jo tudi še zadnjič pognojimo.

Oskrba lesnatih rastlin

Po cvetenju ročno odstranimo odcvetele kobule rododendronov in osute cvetove lesnatih potonik. Obrežemo lahko grme, ki so prenehali cveteti, tudi rododendrone in azaleje. V drugi polovici junija pa začnemo obrezovati listopadne žive meje in pušpane. Če je vreme zelo sončno, obrezane meje nekaj dni senčimo, saj močno sonce lahko zažge nežno rast, ki je bila do obrezovanja skrita v bujnem zelenju. To še posebno velja za pušpane, ki so zbite rasti in katerih novi lističi so izredno nežni.

Še vedno zalivamo grme in drevesa, ki smo jih posadili v lanski jeseni ali letošnji zgodnji pomladi. Hvaležni nam bodo tudi za zastirko pod obsegom krošnje.

Zelenjavni vrt

Tudi zelenjavni vrt po bujnosti ne zaostaja za okrasnim. Zgodnjega pridelka je v izobilju, saj nabiramo solate, kolerabice, redkvice, bob, grah, blitvo, zgodnji korenček in špinačo. Beluše in rabarbaro nabiramo do kresne noči, potem pa ju pustimo, da si nabereta novih moči za naslednje leto. Poleg pobiranja pridelkov nas na gredicah čaka tudi manj prijetno delo:  okopavanje in pletje.

Splača se biti dosleden, saj bo plevele minila volja do rasti, če jih bomo redno in natančno odstranjevali. Dokler ne semenijo, jih lahko uporabimo za zastirko na gredah ali polnjenje kompostnika. Kjer je posevek pregost, ga redčimo. Na prazne dele gred, s katerih smo pobrali pridelek, pa dosejemo korenček in rdečo peso ter dosadimo kolerabice, solato ali zgodnje zelje. Paradižnike redno privezujemo ob opore in jim odstranjujejo stranske poganjke.

Obsipavamo krompir, lahko pa tudi grmičasti fižol, zelje, grah in por.

Tla okoli zelenjadnic zastiramo s pokošeno travo, mladimi pleveli ali, še bolje, s koprivami. Ker zelenjava bujno raste, jo moramo po potrebi zalivati in dognojevati, najbolje s koprivno brozgo. Za rastline je najboljše jutranje zalivanje, saj se kapljice na listih do sončnih žarkov že posušijo, s tem pa preprečimo nastajanje pepelnate plesni. Če zalivamo zvečer, to storimo zelo pozno, potem ko se rastline in tla že ohladijo.

Skrb za zdravje rastlin

Ne rastejo pa samo rastline, ampak se bohotijo tudi bolezni in škodljivci. V juniju se rada pojavi pepelnata plesen, ki jo učinkovito zatiramo s škropljenjem s preslično brozgo ali česnovim poparkom. Koloradskega hrošča je najbolje pobirati ročno, brazdaste rilčkarje pa je težje loviti, saj delujejo samo ponoči. Učinkovito je zalivanje z vratičevim ali pelinovim čajem. Napadov uši se ubranimo z zastirko iz rabarbarinih ali pelinovih listov ali s škropljenjem rastlin s čajem iz vratiča, pelina ali rabarbare.

Čas češenj in jagod

Pa smo jih pričakali, za mnoge najslastnejše sadeže, kar jih je: češnje in jagode. V času rodnosti moramo jagode redno zalivati. Pri tem bodimo previdni in, če se le da, ne zalivajmo po listih, ker se na njih kmalu pojavijo razne glivične bolezni. Če bomo okoli rastlin raztrosili zastirko iz slame, bomo navzlic slabemu vremenu nabirali čiste in dokaj suhe plodove. Za kasnejše razmnoževanje označimo najbolj rodne rastline z najlepšimi plodovi.

Dozorele so tudi češnje in najejmo se jih, kolikor se da, preostale pa predelajmo v shranke ali zamrznimo za zimske zavitke. Še boljše je, če zavitek kar naredimo, ga položimo v pekač in skupaj z njim zamrznemo. Ko je zavitek globoko zamrznjen, pekač odstranimo in zavitek zapremo v vrečico. Pozimi bomo zavitek samo vzeli iz zamrzovalnika, ga dali v pekač in spekli. Potem ko jih oberemo, češnje in višnje tudi obrežemo ali pomladimo, kjer je to potrebno. Na mladih drevesih pečkarjev ročno redčimo preobilico plodov.

Limonska trava

Če smo navdušeni nad vzhodnjaškimi jedmi, skoraj ne moremo mimo limonske trave, ki je nepogrešljivi sestavni del marsikatere jedi. Je rastlina, ki jo gojimo izključno kot posodovko, saj ne prenaša nizkih zimskih temperatur. Razmnožuje se preprosto tako, da steblo odrežemo pri dnu in ga damo v kozarec z vodo ali posadimo v vlažen kompost. Idealne temperature za razmnoževanje so od 24 do 27 °C. Rastlina bo kmalu pognala koreninice in takrat jo posadimo v cvetlični lonec. Režemo jo po potrebi pri tleh. Stebla kakor por narežemo na manjše koščke in jih uporabimo za pripravo juh, karijeve paste, kot izvrsten čaj ali v čajnih mešanicah.

Za pozabljivce

Naj si priznamo ali ne, z leti postajamo vedno bolj pozabljivi. Vedno kaj iščemo, in ko tisto najdemo, že iščemo kaj drugega. Tudi vrtno orodje ni izjema in včasih mine kar precej časa, da se spomnimo, kje smo ga odložili. Jeseni in spomladi še gre, poleti, ko je na vrtu prava džungla, pa je iskanje lahko prava mora. Izvirna rešitev v obliki odlagalnika orodja bo pripomogla, da bomo dragoceni čas namesto za iskanje raje porabili za delo z rastlinami. Stvar je več kakor preprosta. Iz lesa naj nam mojster izdela posebno poličko z vrzelmi za zatikanje orodja, ki jo bomo kakor polico z vijaki pritrdili na zidec, steno vrtne ute, na dvignjeno gredo ali vrtno lopo. V zareze na njej bomo takoj, ko bomo prenehali z delom, zataknili ročno orodje in stvar bo urejena. Potem se bomo morali samo še spomniti, na katerem koncu vrta smo nazadnje delali …

Pelargonik?

Jagodnike poznamo. Korak naprej je bilo sajenje različnih zelišč v njegove odprtine, danes pa je pred nami še ena rešitev. Namesto z jagodami ali zelišči lahko takšen lonec zasadimo z različnimi  pelargonijami. Seveda bomo izbrali počasi rastoče pelargonije manjše rasti in ne bujno rastočih, kakršne običajno uporabljamo v balkonskih zasaditvah.

Dreamstime