Revija Zeleni Raj

Zato je rek, da nekdo raste kot solata, kar pravšnji za osnovo tokratnega članka. Kajti kaj hitreje kali in je poleg tega še lažje za gojenje kakor prav solata? 

Da ne bo dolgočasno, skupaj z otroki naredimo izbor raznovrstnih sort solat, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi listov ter različnih okusih. Iz njih bomo skupaj pripravili okusno solatno mešanico ter hkrati privabili otroke k praktičnemu vrtnarjenju. Tako bomo spodbudili njihovo zanimanje za zdravo hrano in jim pomagali razumeti življenjski krog rastlin.

Čeprav solata hitro raste, je njena pridelava od sejanja do »žetve« več mesecev trajajoča naloga, ki zahteva redno sodelovanje. Najprimernejši obdobji za podvig sta pomlad in poletje, jeseni pa se lahko, oboroženi z novim znanjem, z otroki lotimo pridelave zimske solate ali motovilca. Ker pa je do takrat še daleč in se bomo med tem lotili pridelave še česa, po otroških merilih lepega in okusnega, je najboljše, da solato posejemo zdaj!

Kaj potrebujemo?
-    gredo z dobro prstjo
-    vrtno orodje
-    kompost ali gnojilo
-    zalivalko
-    semena solat, kot so rezivka, pomladanska čebula, rukvica, kapucinke, ognjiči

Otroci naj sodelujejo že od začetka. Skupaj na vrtu določimo gredo, ki jo bomo uporabili za posevke. Če vrta nimamo, skupaj izberimo ustrezno cvetlično korito, cvetlični lonček ali kakšno drugo posodo, v kateri bomo gojili solatnice. Gredo skupaj obdelajmo in pripravimo za posevek. Ob delu naj otroci spoznavajo vrtno orodje in njegovo praktično uporabo. Skupaj tudi izberimo ustrezne vrtnine in jih posejmo na izbrane prostore na gredi.

Za »domačo nalogo« potem v naslednjih dneh, če tega nismo storili že prej, otroke poprosimo, da izdelajo označbe, s katerimi na gredi označimo posamezne vrste zelenjave. Za to lahko uporabimo lepe ploščate kamne, ki jih otroci naberejo na sprehodu ob reki, pobarvane ali nepobarvane koščke razbite lončevine od, na primer, pozimi počenih ali po nesreči razbitih cvetličnih lončkov, lesene deščice ali plastificirani papir. Za pisanje označb uporabimo posebna pisala, ki so odporna proti vlagi in močni sončni svetlobi. Unikatne označbe lahko otroci naredijo tudi iz modelirne mase (fimo), ki jo za večjo odpornost zapečemo v pečici.

Nikakor ne izpustimo izdelave načrta posejane grede, ki naj ga opisno in v obliki risbice izdelajo mali vrtnarji. Če bodo poleg nalepili še kakšno fotografijo posejanih rastlin, lahko je s semenske vrečice, bo dnevnik že do jeseni postal svojevrstna umetnina, s katero se bodo otroci lahko pohvalili pred sorodniki in prijatelji. Obenem bo izviren dokument, ki jih bo mnogo let pozneje spominjal na brezskrbno otroštvo in skupno delo z dragimi ljudmi, ki jih morda takrat ne bo več. 

Korak za korakom

1. Pomagajmo otrokom pri prekopavanju gredice in dodajanju komposta oziroma gnojila.

2. Pri sejanju semen naj upoštevajo navodila, ki so zapisana na vrečicah. Ni nujno, da zelenjavo gojijo v vrstah – lahko sejejo v krogih, spiralah ali celo v posodah in loncih za balkon, če jim je to ljubše. Pri sejanju bodimo pozorni na to, da bodo otroci imeli dovolj prostora za poznejše zalivanje, pletje, odstranjevanje polžev in obiranje!

3. Ko so posejali semena, naj jih nežno zalijejo. Če je vreme suho, poskrbimo, da bodo otroci posevke zlivali redno, vsak večer.

4. Ko bodo posevki vzklili, naj otroci redno odstranjujejo polže in druge škodljivce. Razumeti morajo, da sicer od njihovega pridelka ne bo dosti ostalo. Lahko pripravijo past za polže v obliki vkopanega kozarca s pivom; pomagajmo jim pri tem, da bo kozarec vkopan na ustrezni višini (vzporedno s površino gredice).

5. Opozarjajmo otroke na to, da bodo redno pleli, a pri tem ne bodo poškodovali drobnih posevkov. Mladim rastlinam graha naj pripravijo opore v obliki rogovilastih vejic.

6. Otroci bodo morali potrpežljivo čakati, da bodo rastline dosegle potrebno velikost oziroma oblikovale zrele plodove. V solatno mešanico lahko dodajo sveža grahova zrna.

7. Kapucinke in ognjiči so na gredici iz dveh razlogov: spodbujajo sovražnike rastlinskih škodljivcev, da se naselijo na našem vrtu, hkrati pa so njihovi cvetovi tudi užitni. Cvetni lističi obeh rastlinskih vrst so ljubek dodatek solatni mešanici.

8. Poskusimo otrokom pomagati vzgojiti nekaj paradižnikov. Začnimo aprila, ko skupaj posejemo seme v manjši cvetlični lonček, napolnjen s substratom za sejance.

9. Substrat v lončku rahlo potlačimo, po vrhu potresimo nekaj semen, nato pa v drug lonček nasujmo nekaj substrata in ga potresimo povrh semen v prvem lončku, kot bi posipali sladkor.

10. Površino lončka prekrijmo s tanko, presojno folijo, zatesnimo z elastiko in lonček postavimo v topel, svetel prostor, kjer naj stoji, dokler semena ne bodo začela kliti.

11. Ko se bodo pojavili sejanci, jih moramo presaditi, vsakega v svoj lonček. V drugi polovici maja, ko se ozračje ogreje, sadike presadimo na gredico ali v posode, če bomo paradižnik gojili na balkonu.

12. Otroci naj skrbno zalivajo sadike in jim dodajajo gnojila. Navadimo otroke na to, da si bodo po delu na vrtu temeljito umili roke, prav tako pa naj očistijo in umijejo tudi vrtne pridelke, preden jih bodo pojedli.