Izšla je nova številka!

Trni kot orožje

O živih mejah smo pogosto pisali in spodbujali njihovo zasajanje, saj imajo številne pozitivne učinke za naše okolje, poleg tega pa so vsaka po svoje privlačne. Seveda ne zanikamo, da je z njimi

Vrtnine za čedalje bolj vroča poletja

Podnebne spremembe v naše poletje prinašajo vse bolj ekstremne temperature, veliko daljša pa so tudi obdobja, ko se temperature gibljejo nad 20 °C. Tako se spreminjajo tudi pravila gojenja nekater

Priprave na zasaditev balkonskih in okenskih korit

Skoraj ni človeka, ki ne bi ob pogledu na cvetoče pročelje hiše zavzdihnil od lepote. Okrasna korita na balkonskih ograjah in okenskih policah še tako preprosti hiši dodajo srce, kanček glamurj

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Velik problem vrtičkarjev so strune

ZR

Največkrat se strune pojavijo na nanovo urejenih vrtovih ali njivah, ki smo jih pridobili s prelopatenjem ali oranjem iz travne ruše. Takrat moramo obvezno ukrepati.

Prav je, da nasprotnika na vrtu spoznamo. Zato kratek opis: strune so vsejede žuželke, ki živijo v različnih tleh, najbolj pa jim prijajo rahla, humusna tla, kjer jih tudi najdemo največ. Hranijo se z gojenimi in samoniklimi rastlinami oziroma njihovimi podzemnimi deli. Napadajo poljščine, vrtnine, travniške rastline, okrasne rastline, vinsko trto, sadno drevje, pa tudi vinsko trto in gozdno drevje. Zavrtajo se v kaleča semena in ga izjedajo. Grizejo korenine in se zavlečejo vse do stebelne baze rastlin. Tako prodrejo v gomolje in korene, v katerih naredijo različno velike luknje. Rastline, ki jih gojimo na okuženem zemljišču, strune močno prizadenejo. Seveda vsaka rastlina, ki izgubi koreninski sistem, propade.

Na vrtu naredijo največ škode na naslednjih kulturah: zeleni, solati, poru, čebuli, krompirju, mangoldu, špinači in pesi. Načeti gomolji na pogled sicer niso lepi, vendar jih lahko obrežemo in brez škode uporabimo. Večja težava nastane pri solati, kjer strune pojedo koreninski sistem, nadzemni deli pa ostanejo nepoškodovani. Seveda solata propade, ker iz uničenega koreninskega sistema ne dobiva hrane. Listi ovenijo, rastlina se posuši. Tako lahko že v nekaj dneh izgubimo cele grede.

Največkrat se strune pojavijo na nanovo urejenih vrtovih ali njivah, ki smo jih pridobili s prelopatenjem ali oranjem iz travne ruše. Takrat moramo obvezno ukrepati.

Strune lahko zatiramo na dva načina: mehansko ali s kemičnimi preparati. Zatiranje z mehanskimi sredstvi, to je s pobiranjem, je zamudno in nezanesljivo, saj je le nekaj milimetrov dolge insekte težko najti. Kemični preparati imajo ponavadi zelo dolgo karenčno dobo in se ne smejo uporabiti v dobi vegetacije.

Obstaja še ena zanimiva in preprosta pot. Na trgu se dobi gnojilo, ki v prvi fazi s svojim razkrojem zatira vse insekte v zemlji in tako tudi strune, bramorje itd., nato pa učinkuje kot dušikovo in kalcijevo gnojilo.

Pri pravilni uporabi omenjenega gnojila ni težav. Edini pogoj za njegovo uporabo na gredicah je dolžina koreninskega sistema posajenih rastlin, to je najmanj 5 cm, saj prav v tej globini koreninski sistem preide v plast, v kateri gnojilo zatira strune, in sicer približno 14 dni. Šele nato učinkuje kot gnojilo. Seveda to velja samo, če smo gnojilo posuli po gredici. Če bi gnojilo zakopali, bi učinkovalo globlje in uničilo rastline, ker bi bil ves koreninski sistem v plasti razkroja gnojila. Če torej želimo, da bi gnojilo učinkovalo globlje, ga zalopatimo, obvezno počakamo 14 dni ali kak dan več in nato sadimo.

Če sta vrt ali njiva prazna, torej ko smo pobrali pridelek (jeseni ali spomladi), je ta postopek preprostejši, saj nam ni treba paziti na posajene rastline. Bodimo učinkoviti, zalopatimo gnojilo in ga nato še potrosimo po površini, v količini do 12 g/m2. V 14 dneh se bomo znebili strun. Seveda je pogoj dovolj vlažna in topla prst. V hladni prsti se namreč strune umaknejo globlje pod plast zmrzali in šele topla, ogreta tla jih privabijo tik pod površje. Tako bo težava vsaj za dve leti odpravljena, kajti strun, ki bi delale škodo, ne bo več. Seveda to gnojilo ne more popolnoma nadomestiti drugih gnojil, saj z njim dodajamo samo dušik in kalcij. Ker vemo, da samo dušik ni dovolj za kakovosten pridelek, rastlinam ob spomladanskem sajenju dodamo še gnojilo NPK ali Bioorganik, ki bo prst pomagalo oživiti z mikroorganizmi.

Uničen gomolj krompirja