Delo
Ne zavrzimo odpadlega listja
Na vrtu pograbljeno listje lahko uporabimo tudi za zaščito rastlin.
Z njim, na primer, obsujemo vrtnice in ga obtežimo z vejami iglavcev, kar ustvari dodatno zaščito in preprečuje vetru in pticam, da bi ga raznašale okoli. Tudi nekatere druge občutljivejše rastline lahko vsaj nekoliko zaščitimo z listjem. Preden vrtnice obsujemo z listjem, moramo s tal odstraniti vse njihovo odpadlo listje, v katerem so morda zametki kakšne glivične bolezni, ki bi se z listjem lahko prenesla v prihodnjo pomlad. Tam, kjer sivka slabo prenaša zimski mraz in jo težko obdržimo, jo prav tako obsujemo z listjem.
Z odpadlim listjem lahko prekrijemo tudi izpraznjene zelenjavne gredice, da se ognemo zapleveljenju, ohranimo rahlo prst in preprečimo erozijo. Listje na gredicah obtežimo z vejami iglavcev ali s stebli trajnic, ki smo jih porezali. Preostalo listje, ki ga ne bomo porabili za zaščito rastlin, kompostiramo. Če je listja preveč, ga nekje v kotu vrta nagrabimo na poseben kup, ki se bo do prihodnje jeseni spremenil v listavko, izvrsten dodatek prsti. Kup obložimo z vejami ali s kartonom. Morda bo v njem našel zatočišče pred mrazom tudi mali vrtni pomočnik – boter jež ali kakšna druga majhna žival? Če nam bo spomladi kup napoti, bomo listje v plasteh razporedili med druge odpadke. Tako bomo pospešili razkrajanje in naredili kompost veliko bolj zračen.
Večina lista se hitro razgrajuje, kar lahko opazimo tudi na sprehodu skozi gozd. Čeprav se na gozdna tla vsipa obilica listja, bodo ta do prihodnje jeseni spet kot pometena, v pričakovanju nove pošiljke naravnega gnojila, ki se bo vrtinčilo z neba. A vse listje le ni primerno za kompostiranje. Listje hrasta, oreha in kostanja vsebuje veliko tanina, ki zelo upočasni njegovo razgradnjo. Zato moramo listje pod temi drevesi vestno pograbiti, ker se tanin iz njega luži v zemljo, kar neugodno vpliva na rast rastlin okoli njih.
