Izšla je nova številka!

Kutine

Sveže dišeče, na krožniku slastne!

Okrasimo naš dom!

Prazniki nas združujejo; praznično vzdušje, polno vonjav medenjakov, igre različnih svetlob in blišča nas popelje v brezskrbni svet domišljije.

Vrt Irene Polanec

Kakšen je vrt priznane likovne umetnice, ki je z dušo predana vrtnarjenju?

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Delo

Razmnoževanje potaknjencev grmovnic

ZR

Najzanesljiveje je poskusiti z napol olesenelimi potaknjenci, ki jih narežemo pozno poleti.

Izberemo značilne, zdrave in močne poganjke in vnaprej pripravimo vse, tako da bodo čim prej v lončkih. Poganjke narežemo na 6 do 10 cm dolge potaknjence. Vrstam z večjimi listi z ostrim rezilom prepolovimo posamične liste, da zmanjšamo izgubo vlage in olajšamo sajenje v substrat. Takšnih potaknjencev ne sadimo na gredo zunaj na vrtu, temveč v lončke oziroma korita s predalčki, napolnjena s substratom za potaknjence. Izberemo zdrav poganjek letošnje rasti in ga po rezu shranimo v plastično vrečko, da se čim dlje obdrži svež. Poganjek razrežemo na koščke, od katerih naj ima vsak vsaj po en list na koncu. Vršiček poganjka zavržemo, lističe pa prirežemo.

Konce potaknjencev po stiku s sredstvom za ukoreninjenje ter fungicidom potisnemo v predalčke korita s substratom. Korito dobro navlažimo in ga postavimo v senco. Redno ga pregledujemo in odstranjujemo odmrle liste. Okolje naj bo vlažno, vendar ne mokro. Kdaj se bodo potaknjenci ukoreninili, je odvisno od rastlinske vrste. Lahko traja nekaj tednov ali več mesecev. Opazujmo, kdaj se bodo pojavili prvi znaki nove rasti.

V prvi polovici septembra lahko še vedno režemo tudi potaknjence pelargonij.

Grmovne vrste, primerne za množenje z neolesenelimi potaknjenci: Koprivček (Ceanothus thyrsiflorus), panešpljica (Cotoneaster lacteus), sivka (Lavandula angustifolia), mirtolistna lonicera (Lonicera nitida), prstnik (Potentilla fruticosa), rožmarin  (Rosmarinus officinalis), medvejka (Spirea), navadni bisernik (Symphoricarpos albus), zimzelena brogovita (Viburnum tinus), žajblji (Salvia officinalis),  različni bršljani (Hedera sp.).

Dreamstime