Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Samooskrbna topla greda na predvrtu ali sončni terasi

Davor Špehar

Tople grede so bile nekoč stalnica ob vsaki hiši, danes pa njihova uporaba ni več tako zelo pogosta. Verjetno zato, ker manj vzgajamo sadike sami, zato ni več take potrebe. Ker pa postaja vzgajanje rastlin iz semena nov in lahko rečemo tudi zelo spodbuden trend, lahko pričakujemo, da bo potreba po toplih gredah znova kmalu večja. Zato ne bo odveč, če si koristi tega vrtnarskega pripomočka pogledamo malce podrobneje. Ste sploh vedeli, da si lahko toplo gredo postavimo tudi v urbanem okolju?

Najprej odgovorimo na vprašanje, zakaj bi toplo gredo sploh potrebovali. Njihov prvotni namen je, da v njih v spomladanskem času vzgojimo sadike, ki jih bomo pozneje presadili na gredice zelenjavnega vrta, v visoke grede in večje posode. Tako lahko v tople grede že februarja sejemo čebulo iz semena. Konec februarja sejemo tudi solato, kolerabico, cvetačo, zgodnje zelje in druge vrtnine. V sredini marca nato sejemo tudi cvetice ali peteršilj. Sicer pa so tople grede uporabne tudi v drugih letnih časih, poleti za gojenje plodovk in buč, jeseni in pozimi pa za skladiščenje in prezimovanje vrtnin.

Kako in kdaj oblikujemo toplo gredo?

Postavljanja tople grede se lotimo konec januarja ali v februarju. Toplo gredo sestavljamo po plasteh, pri tem pa poskušajmo delati čim hitreje. Na koncu gredo pokrijemo s steklom ali plastičnimi materiali. Tako se zaradi sonca, mešanice slame, vode, gnojila in sladkorja ogreje že v nekaj dneh. Da ponoči toplota ne bi uhajala, je treba gredo prekriti z debelo staro odejo, lahko pa si pomagamo tudi z drugimi materiali, ki zadržujejo toploto. Zelo primeren je stiropor, ki ga dodatno obtežimo, da ga ne odnese veter.

Tla za toplo gredo so lahko tudi manjši predvrt ali domača terasa, ki pa ne sme biti tlakovana. V urbanih naseljih je tudi veliko ravnih streh, ki so zelo primerne za tople in visoke grede. Na sprehodu ali nedeljskem izletu si priskrbimo posušeno travo, listje in slamo. Dobro je, da od lokalnega kmeta pridobimo tudi svež hlevski gnoj, ki bo motor ogrevanja tople grede. Če tega ni na voljo, lahko kot nadomestek uporabimo ...

Celoten članek preberite v februarski izdaji revije Rože&vrt/Zeleni raj.

Najbolje je, da okvir zapremo oz. pokrijemo s starimi okni. Te lahko poiščemo na odlagališču kosovnih odpadkov.

shutterstock