Revija Zeleni Raj

In zakaj bi se v predprazničnem času dodatno obremenjevali s krašenjem balkona ali terase, ko pa je dela med čakanjem na praznike tako ali tako preveč? Balkonske rastline so varno spravljene v prezimovališčih ali pa balkonska korita samevajo, saj smo se odločili utrujene cvetlice zavreči in balkon naslednje leto okrasiti z novimi, še zanimivejšimi zasaditvami.

Toda prav zaradi slabega vremena in dolgih večerov imamo časa več kakor običajno. Da bi koristno zapolnili dolge ure neprijazne mrakobnosti, nam ni treba posedati pred televizorjem ali buljiti v računalniški zaslon, temveč jih preživimo ustvarjalno in zabavno. Zatopimo se v praznične recepte, in še preden nas zajame vrtinec mrzličnega dogajanja okoli konca leta, napecimo dovolj peciva in pripravimo vse potrebno za praznovanje. Med krašenjem doma pomislimo še na balkon ali teraso in nekaj okraskov prihranimo tudi zanju. Zato, da bo tudi zunanjost našega domovanja odsevala praznično vzdušje, ki vlada med štirimi stenami.

Najpreprosteje je, če v okrasje vključimo iglavce in vednozelene listavce, ki že rastejo na balkonu ali terasi. Lahko pa med smrekove veje, s katerimi smo zaščitili speče čebulice ali trajnice v cvetličnih koritih (ali smo z njimi zapolnili od pozne jeseni prazne cvetlične posode), zataknemo nenavadno skrivenčene gole veje, ki smo jih prej belo pobarvali, storže in druge zanimive plodove ali napeljemo električno osvetlitev. V osnovo iz smrečja, v katero zataknemo nekaj vejic pisanolistnih vednozelenih grmovnic, napolnimo tudi jeseni izpraznjeno obešanko. Z dodatkom pentlje se bo navadna obešanka spremenila v ljubek okras, ki bo kljuboval vsem vremenskim nevšečnostim.  

Če je balkon zaprt in terasa pokrita, imamo več možnosti pri izbiri okraskov, drugače pa se moramo zadovoljiti z manjšim izborom. Izdelki iz plastike so sicer odporni proti vlagi, vendar bomo pravi ljubitelji narave vedno izbrali le okraske, narejene iz naravnih materialov. Ti so tudi najlepši in zaradi nizkih temperatur zraka ter vlage v njem ostanejo dalj časa sveži. In četudi se odločimo, da bosta balkon ali terasa med prazniki ostala brez okrasja, pomislimo vsaj na ptice in njihove prazne želodčke. Zanimivo oblikovana ptičja krmilnica, zvrhano polna dobrot za lačne kljune, bo zaradi dobrega namena najlepši okras balkona ali terase, dragocenejši kakor najdražji in najbolj bleščeči praznični okraski.

Navzlic prazničnemu razpoloženju in pripravam na praznike ne smemo pozabiti na nujna dela pri vzdrževanju balkonskih rastlin, če želimo, da bodo zimo preživele brez hujših posledic za svoj videz in kondicijo.

V prvi vrsti ne smemo pozabiti, da moramo vednozelene rastline, ki rastejo v cvetličnih posodah, tudi pozimi občasno zaliti, ker bi se drugače posušile, saj skozi liste in iglice izgubljajo vlago. Če pozimi ni padavin ali če smo rastline pred začetkom zime postavili pod napušč ali umaknili pod streho, se bo prst v posodah izsušila in rastline bodo od žeje preminile. Ker voda izhlapeva, tudi če je v trdnem stanju, zalivamo, četudi je prst v loncu zmrznjena. Dovolj je že eno zalivanje na mesec, samo toliko, da je prst vlažna, a ne premočena. Voda za zalivanje naj bo sobne temperature.

Občutljivejše rastline med zimovanjem na prostem zavarujemo tako, da cvetlično posodo ovijemo z izolacijskim materialom, okoli katerega zavežemo rogoznico, slamo v plasteh ali vrečevino. Lahko jih postavimo tudi v raševinaste vreče, prazen prostor med steno posode in vrečo pa napolnimo s koščki stiropora, listjem ali slamo. Ob hudem mrazu s smrečjem zavarujemo tudi zgornji del rastline, za dodatno zaščito pa čeznjo poveznemo še zaščitno kopreno. Preden jih zaščitimo, višje rastoče rastline prevežemo, da jih ne polomita sneg ali močan veter.

Obvezno pa moramo še pred začetkom zime izpod cvetličnih loncev in posod odstraniti vse podstavke, v katerih bi se lahko zadrževala voda, saj bi zadrževanje vlage, na primer ob zalivanju, četudi je zima suha, povzročilo gnitje korenin.