Izšla je nova številka!

Cvetoči oblački na balkonih in terasah

Zdaj pa res že zelo napeto razmišljamo, kaj bomo posadili v naša okenska ali balkonska korita in okrasne lonce! Čeprav nikakor ne gre prehitevati in z zasajevanjem počakamo, da v celoti mine neva

Paprika – plodovi sonca na vrtu

Paprika je rastlina, ki jo prav po krivici zanemarjamo. Slovenci so se resnično in globoko zaljubili v paradižnik, paprika pa je ostala na stranskem tiru, čeprav je pravzaprav veliko bolj uporabna

Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja

V mestnih vrtovih je največkrat malo prostora in urbani vrtičkarji smo še pogosteje kot drugi postavljeni pred številne dileme, ob katerih tehtamo različne prednosti in slabosti. Se izplača post

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Prezimovanje poletnih lepotic

MSK

Konec oktobra je čas, da v prezimovališča pospravimo predstavnice za mraz občutljivih rastlin.

Ker nisem prerokinja, težko napovem, kakšni so obeti za novembrsko vreme, vem pa, da se bo, navzlic morda še nekaj toplejšim sončnim dnem, z balkonov in teras dokončno poslovilo cvetje in zelenje. In takrat se ob napovedi prvega hujšega mraza vsako leto znova soočimo z dilemo, kaj narediti z rastlinami, za katere smo skrbeli, jih občudovali in se nanje tudi malce navezali. Jih zavreči ali prezimiti? Se splača truditi z njimi ali ne, ali sploh imamo prostor, v katerem bi lahko kvalitetno preživele mrzle zimske mesece – to je samo nekaj vprašanj, ki nam rojijo po glavi ob koncu sezone cvetočih poletnih zasaditev.

Seveda najprej zavržemo enoletne in dvoletne balkonske rastline, torej tiste, za katere že ime pove, da živijo samo eno ali dve sezoni, nato pa naravno odmrejo. Pri tem naj nas ne zavede navedba dvoletnic, saj so to rastline, ki resda živijo, oziroma je njihova rastna doba, dve leti. Ker za balkonske zasaditve pri vrtnarjih in trgovcih običajno kupujemo že cvetoče rastline, torej v njihovem drugem letu življenja, dileme, ali jih zavreči ali ne, sploh ni. Izjema so mačehe, ki zacvetijo že jeseni v prvem letu in ustrezno zaščitene čez zimo s cvetenjem nadaljujejo naslednjo pomlad.

Pozimi počivajoče posodovke

Zagotovo ne bomo zavrgli posodovk ali čebrovk, ki jih vzgajamo v večjih cvetličnih posodah ali čebrih. Ker večina izvira iz dežel ob Sredozemskem morju, v naših krajih ne bi preživele zimskega mraza. Zato jim moramo pozimi zagotoviti vsaj približno enake razmere, kakršne imajo v deželah, od koder izvirajo, in jih umakniti v ustrezno prezimovališče. Še preden nastopi pravi mraz, čebrovke umaknemo v zavetno lego pod nadstrešek ali balkon, kjer bodo brez škode preživele prve kratkotrajne jutranje slane, osušila se bo tudi prst v cvetličnih posodah. Imeli bomo dovolj časa, da poiščemo morebitne škodljivce, ki enako kakor rastline želijo zimo preživeti lepo na toplem.

Šele ko bo nastopil pravi mraz in se temperatura zraka ne bo dvignila niti čez dan, posodovke prenesemo v zimska bivališča.

Kako zagotoviti ustrezne razmere v prezimovališčih in na kaj moramo biti pozorni pri prezimovanju vednozelenih, toploljubnih, aromatičnih in drugih za mraz občutljivih posodovk, preberite v novi številki revije Zeleni raj (letnik II/november), ki je izšla 17. oktobra 2016.

Neprava afriška vijolica ali streptokarp se tako kot usumbarska, bolj znana kot afriška vijolica, odlično počuti v suhem in toplem okolju.

Friedrich Strauss