Revija Zeleni Raj

Cvetenje večine orhidej se umirja, saj je čas za njihovo vegetativno rast, s čimer si naberejo dovolj listne mase za kasnejše cvetenje. Več svetlobe, daljši dnevi in višje temperature zraka zahtevajo tudi več oziroma pogostejše zalivanje. Nikakor pa ne smemo zanemariti opazovanja vlažnosti substrata in se preprosto vdati dejstvu, da rastline potrebujejo več vode. Morda jih zaradi temnejšega prostora, kjer jih gojite, ni treba kaj dosti več zalivati. Orhideje z mesnatimi listi (falenopsis, vanda) izkazujejo zadovoljstvo z našim zalivanjem z izraščanjem novih listov, ki so sočni in svetleče zelene barve. Orhideje s tankimi listi in mesnatimi bulbusi (miltonije, kambrije, oncidiji) imajo nežno zelene nove poganjke, njihovi stari bulbusi pa se ne smejo preveč zgubati. Če opazimo, da so zgubani ali da so mesnati listi falenopsisa mlahavi, je to signal, da je nekaj narobe z njihovimi koreninami oziroma z zalivanjem. Če opazimo, da so korenine in substrat presušeni, potem težavo preprosto odpravimo s takojšnjim namakanjem v vodi. Če opazimo enake simptome, rastline pa so že dalj časa premočene, pa smo verjetno zaradi preobilnega zalivanja povzročili odmiranje korenin in je zato takojšnja presaditev nujna.

Falenopsisi
Večinoma falenopsise, ki jih gojimo na okenskih policah, čez poletje temeljito zalijemo enkrat na 10 do 14 dni. Če jih gojimo na prostem, kjer jih sušita še veter in poletna vročina, jih moramo zalivati pogosteje. Pazimo, da jim nežnih novih listov ne ožge sonce, saj le s težavo prenesejo junijsko sončno pripeko med 10. in 16. uro. Večkrat jih potipajmo, in če so topli, so zelo blizu nevarne meje, ki jo še prenesejo. Zalivanje in primerna osvetlitev sta glavni skrbi v poletnih mesecih, da bodo njihovi zeleni deli kakovostno rasli. Če rastline gojimo na prostem, bodimo pozorni tudi na pojav klasičnih škodljivcev, kot so kaparji in vataste uši ter polži in mravlje. Gojenje na prostem je preverjeno koristno tudi za falenopsise, če nam le uspe nadzorovati omenjene dejavnosti in preprečiti poplavljenost korenin zaradi poletnih neviht ter morebitne padce zaradi močnejših vetrov.

Druge orhideje
Cimbidiji sodijo med orhideje, ki jim gojenje na prostem najbolj koristi. Tudi pri njih je treba paziti na najbolj pekoče sončne ure, saj jim bolj ustreza senca brajde ali dreves. Tudi katleje in dendrobiji si precej opomorejo na prostem, so pa občutljivejši za mokroto deževnih dni, kar lahko vodi v slabšo rast korenin. Druga slaba plat je izpiranje hranil, ki jo povzroči obilno deževje, kar pomeni, da je treba ta primanjkljaj nadomestiti po vsakem močnejšem nalivu. Na prostem se zelo dobro obnesejo vande, ki pa zaradi dejstva, da rastejo brez substrata in lončka, v vročih dneh trpijo, zato jih je takrat treba zalivati ali jim temeljito rositi korenine vsaj enkrat na dan.

Junij je mesec poletnega maksimuma, ko je sonce najmočnejše. Tako kot med decembrsko zimsko skrajnostjo rastline tudi v tem mesecu nekako prespijo težke dneve, se nekako pogreznejo vase ter počakajo na milejše razmere. Redke orhideje resnično uživajo na vročini in v sončni pripeki, med njimi pa zagotovo ni orhidej iz proste prodaje, ki jih najbolj poznamo. Tudi naši koži in počutju ne prijata vročina in pretirano sončenje, zato ne pozabimo tudi na rastline in njihovo »kožo«. Brez nas bodo preveč porjavele.