Izšla je nova številka!

Pomladno prebujanje z redkvicami

Mlada, sočna zelenjava nam koristi, da dopolnimo zaloge hranilnih snovi, ki smo jih iztrošili pozimi.

Pomirjujoče žuborenje vode

Naj bo šumenje morja, tok reke, preskakovanje kamenja bližnjega potoka ali curek vode iz vodnega motiva na vrtu, nam je zvok pretakajoče se vode domač in nas pritegne.

Poznamo sladki krompir?

Sladki krompir (Ipomoea batatas) se na naših vrtovih pojavlja šele zadnjih nekaj let – z namenom, da bi vzgojili gomolje.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

Balkoni

Na senčni strani

Tamara Trelc

Povsem napačno je prepričanje, da so senčni balkoni dolgočasni, ker na njih nič ne raste. Prav nasprotno! S pravilno izbiro rastlin jih lahko spremenimo v cvetoče hladne oaze.

Pogosto ne vemo, kako bi si uredili balkon, ki meji na severno stran ali pa ga osvetli samo dopoldansko sonce. Senčni prostori in kotički na balkonih so v bivalnem okolju dobrodošli, saj imamo na voljo veliko izbiro rastlin enoletnic, dvoletnic in trajnic, s katerimi jih naredimo še privlačnejše. V poletnem času so to zagotovo najhladnejši deli stanovanj in hiš, zato se na njih zadržujemo več kot običajno. Ker so večino dneva v senci, moramo izbirati med tistimi rastlinami, ki dobro uspevajo in lepo cvetijo tudi tam, kjer je sonca malo ali pa nanje sploh ne posveti.

Senca je odvisna od dneva, ure in letnega časa, zato bomo šele takrat, ko bomo vedeli, kakšna je na našem balkonu ali vrtu, utemeljeno načrtovali zasaditve rastlin. Tudi poletne cvetlice, ki zelo ljubijo sonce, nam bodo hvaležne, če jim bomo namenili prostor, ki ima vsaj nekaj ur sence, saj bodo tako lažje prenašale sonce in vročino. Vsekakor ne moremo zgrešiti, če na senčen prostor postavimo cvetlične lonce z gomoljnimi begonijami, fuksijami in senčnimi vodenkami.

Vse, kar je dvignjeno, podaljša in napolni prostor. Take so cvetlične zavese ali obešanke, v katere sadimo najrazličnejše rastline. Bakopa bo senci s svojimi nežnimi cvetovi zagotovo ustvarila lep slap. Paziti moramo le na to, da je substrat, v katerem raste, vedno vlažen, sicer kmalu propade.

Tudi nekatere trajnice dobro uspevajo na senčni strani, saj so na take razmere navajene že iz narave. Dobrodošli so srčki (Dicentra eximia), skrečnik (Ajuga reptans) in zimzelen (Vinca minor). Lepe so tudi hoste, ki z listi dopolnjujejo običajno drobno cvetje enoletnic. Ker so različno velike in je njihovo listje najti v vseh odtenkih zelene, z izbiranjem ne bomo imeli težav. V cvetličnih loncih hoste čudovito uspevajo, in če ob njih postavimo še nekaj posod s cvetočimi vrtnimi kresnicami, bomo imeli občutek, kot da ne posedamo na domačem balkonu, temveč na prostranem vrtu.

Lepotice v krilcih in kraljeva begonija

Fuksijam ne pravijo zastonj lepotice v krilcih, saj so njihovi viseči zvonasti cvetovi podobni krilom. Za fuksije velja, da ne marajo sonca, na dan pa prenesejo le nekaj ur sončne svetlobe. Najbolj jim ugaja jutranje sonce, ki nanje sveti tja do enajste ure. Ker je fuksija rastlina dolgega dne, bo zacvetela šele, ko bo dan daljši od noči.

Rastline, ki rastejo v senci, pogosto napadejo bolezni in škodljivci. Najpogosteje se jih loti bela mušica. Škodljivca zatremo z insekticidom, ob tem pa ne pozabimo zaliti tudi korita ali posode. Da se nadlogi izognemo, moramo previdno zalivati: nikoli ne zalivamo po listih, temveč samo po zemlji. Med boleznimi je najpogostejša plesen, ki jo prepoznamo po plesnivih prevlekah na listih in cvetovih. Napadene liste odtrgamo in zavržemo, rastlino pa poškropimo z ustreznim fungicidom.

Pri sajenju v korita moramo narediti dobro drenažo (s stiroporom ali z manjši kamni), saj fuksija ne prenese zastajanja vode. Ne mara tudi prepogostega zalivanja, ki lahko povzroči koreninsko gnilobo. V času cvetenja jo redno enkrat tedensko dognojujemo s tekočim gnojilom za cvetoče rastline. Ob sebi v koritu ima rada družbo gomoljne begonije, ki vse poletje cveti z velikimi, valovitimi cvetovi. Ker imata podobni zahtevi glede vzgoje, ju pogosto sadimo skupaj. V jesenskem času, ko fuksija preneha cveteti, nas bo begonija s svojimi cvetovi razveseljevala do prve slane.

Dobrodošle so tudi okrasne koprive

Pri zasajanju senčnih balkonov vse preredko pomislimo na pisane mrtve koprive. Njihovi listi so čudovito obarvani in se lepo podajo ob marsikatero enoletnico, s katerimi zasadimo korita in cvetlične lonce. Njihova domovina so Filipini, zato ljubijo poletja, vendar ne prenašajo sončne pripeke. Lepo se razvijejo na senčnih balkonih, ki jih sonce obsije le zjutraj ali zvečer.

V vodi poganjek pisane mrtve koprive hitro požene koreninice. V prst ga posadimo še pred jesenjo, da se bo do sredine jeseni že lahko ukoreninil in dobro vrasel, za kar potrebuje približno dva ali tri tedne. Ker so pisane koprive občutljive za nizke temperature, jih prezimujemo v stanovanju.

Med posodovkami, ki dobro uspevajo na senčnem balkonu, je tudi datljeva palma (Phoenix), ki balkonu daje kanček pridiha morja. Čeprav je palma rastlina sonca, bo odlično uspevala v topli senci, kjer bo razvila izrazito obarvane liste. Prav tako je z okrasnim kristavcem (angelsko trobento), ki nas bo razveselila z zvonastimi cvetovi v različnih barvah.

Dreamstime