Revija Zeleni Raj

V eni izmed tujih revij na temo orhidej sem pred kratkim naletel na prispevek ljubiteljskega gojitelja, ki opisuje, kako ga bolj kot pisani cvetovi orhidej navdušuje dejstvo, da lahko goji rastline iz vseh tropskih predelov vseh celin našega planeta. Tako je svojo zbirko dopolnjeval in se trudil zbrati najzanimivejše rodove s posamezne celine. Zanimiv pristop, ki nas opomni na dejstvo, da so vse sobne rastline pravzaprav tropske rastline, ki v našem podnebju preživijo zaradi ogrevanih prostorov in skrbi, ki jim jo posvečamo.

No, poglejmo, kaj nam prinaša oktober. Glavni spremembi sta nedvomno krajši dan in nižje temperature, ki pa so sicer v milejši obliki značilni tudi za naravno okolje orhidej in jih te potrebujejo v svojem naravnem ciklu. Vaša naloga je torej, da jim pričarate okolje, ki kar se da spominja na njihove naravne razmere, te pa se razlikujejo od rodu do rodu.

Falenopsisi
V stanovanjih povzročijo nižje zunanje septembrske in oktobrske temperature neizbežno nihanje temperature med dnevom in nočjo. Čez poletje takšnega nihanja ni, saj so temperature zunaj tudi ponoči relativno visoke. Ko pa več dni zapored zunanje temperature padejo pod 10 °C, so tudi rastline ob okenskih policah izpostavljene večjemu hladu. Ta šok je potreben in zaželen, saj rastlinam sporoča, da se začenja rast cvetnega stebla. Izraščati začne med mesnatimi zelenimi listi, ki so na novo zrasli spomladi in poleti. Če vaši falenopsisi niso pognali novih listov, potem tudi cvetja ne bo kaj dosti, saj le novi listi zagotavljajo energijo za ponovno cvetenje.

Da bi odkrili vzrok slabe rasti listov, preverite korenine – ali vidite sočne zelene korenine z vršički v lončku? Če jih ni in večina korenin raste zunaj lončka, potem je morda čas za presaditev v svež substrat za orhideje. Slabo stanje korenin se pogosto izrazi tudi v mlahavih listih, saj ti ne dobijo dovolj vlage iz gnijočih ali presušenih korenin. Iz prakse si upam trditi, da največ falenopsisov propade zaradi preveč zalivanja, in ne zaradi suše. Bodite to zimo pozorni na zalivanje in rastline zalijte le, če opazite, da so korenine v lončku srebrnkaste. Če so zelene, to pomeni, da je v njihovi okolici še vedno dovolj vlage za rast.

Druge orhideje
Cimbidije imejte na prostem, dokler ne začnejo nočne temperature uhajati pod ničlo, saj je za njihovo cvetenje bistvena jesenska ohladitev. Lahko bi rekli, da imajo enak ciklus kot falenopsisi, vendar veliko bolj ekstremen, kar se tiče temperatur. Podobno ohladitev zahtevajo še vedno tudi dendrobiji tipa nobile, ki pa jih morate poleg tega tudi veliko manj zalivati. Odpadla jim bo večina listov, kar je normalno, na mesnato odebeljenih poganjkih pa boste opazili formiranje cvetnih popkov. Dendrobiji tipa falenopsis prav tako zahtevajo redkejše zalivanje in ohladitev, vendar le do temperatur nekje med 10 in 15 °C. Ohladitev potrebujejo tudi katleje in vande, ki pa kljub krajšemu dnevu in manjši moči sonca potrebujejo čim več svetlobe, kar je pri gojenju v stanovanjih glavni problem in razlog, da ti rodovi slabše, če sploh, cvetijo.

V tem času lahko orhideje prenehate gnojiti, saj gnojila zaradi prekratkega dneva in zmanjšane moči sonca ne morejo uporabiti. V lončku se je spomladi in poleti nakopičila dovolj velika zaloga gnojila, ki ga bo rastlina počasi počrpala med hladnejšimi in temnejšimi jesensko-zimskimi dnevi. Če gojite orhideje v zimskem vrtu, preverite, ali ogrevanje deluje brezhibno in ali vsa okna in vrata tesnijo tako, kot je treba. Tisti, ki pri rastlinah še nimate termometra, vam ga priporočam, saj boste le tako zagotovo vedeli, kakšne so dejanske temperature okoli vaših rastlin. Izberite minimalni/maksimalni termometer, ki tako, kot pove že ime, kaže najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo v dnevu. Tako boste lahko videli tudi, kaj se dogaja ponoči.

Pa prijetna popotovanja v kraje, od koder izvirajo vaše orhideje – pa čeprav samo s prstom po zemljevidu.