Revija Zeleni Raj

Ker je julij med najsvetlejšimi in najtoplejšimi meseci, bodimo pazljivi, kam smo postavili naše orhideje.

V naravnem okolju, od koder prihajajo najbolj priljubljeni rodovi orhidej, kot so falenopsisi, dendrobiji, čeveljčki in kambrije, je dan dolg okoli 12 ur. Pri nas je poletni dan v juliju dolg dobrih 15 ur, kar pomeni, da jim v dnevnem ciklu fotosinteze zmanjka gradnikov za rast. Bolj problematične pa so vsekakor visoke temperature nad 30 °C, še posebej za kambrije, masdevalije in katleje, zato jih skrijmo v hladnejše predele bivalnih prostorov. Bistveno je torej, da svojo zbirko primerno senčimo ter ohranjamo primerno vlažnost substrata in zraka. Visoke temperature težje preprečimo, najpreprostejši ukrep je, da v najtoplejših urah orhideje orosimo s pršilko. Tako bomo ohladili listno tkivo in pri rastlinah omilili stres.

Falenopsisi
Visoke poletne temperature še najbolje prenašajo falenopsisi, saj jim šele pri temperaturah nad 32 °C aktivnost pade na minimum. Veliko občutljivejši so za neposredno sončno pripeko, ki povzroči zelo neugledne črne ožganine na listih. Rastlina zaradi ožiga ne propade, izgubi le nekaj dragocenega listnega tkiva in lep videz. Če je ožig omejen na eno listno ploskev, lahko list tudi odrežemo, saj je izgubil svojo funkcijo, rastlina pa bo kljub temu uspevala naprej. Cvetenje je pri visokih temperaturah pospešeno, kar pomeni, da se popki razvijejo in odprejo hitreje, cvetovi pa odcvetijo nekaj dni prej. Julij je vsekakor mesec rasti novih listov, zato ne pozabimo na zalivanje in gnojenje. Slednje je najučinkovitejše, če ga izvajamo ob vsakem zalivanju, a z minimalno količino gnojila v vodni raztopini.

Druge orhideje
Orhidejam iz hladnejših predelov tropskega pasu se pri temperaturah nad 23 °C rast ustavi. To je še posebej vidno pri kambrijah in miltonijah, ki popolnoma zastanejo v rasti in ne začnejo debeliti psevdobulbusa, kar je bistveno za poznejše cvetenje. Podobno se zgodi masdevalijam, ki pri dolgotrajnih visokih temperaturah preprosto propadejo.

Če imamo na voljo kakšen svetel in hladen hodnik ali stopnišče na severni strani doma, se bodo našteti rodovi prav dobro počutili in nepretrgano uspevali tudi čez poletje. Razlika v kakovosti rasti v takšnem okolju v primerjavi s toplejšim prostorom je prav neverjetna. Zavedati se moramo, da »hladnoljubni« rodovi v naravi uspevajo v hribovitih in goratih predelih z večno oblačnostjo in visoko vlago, kar pomeni, da jih drugačne razmere močno prizadenejo v razvoju. To je eden izmed glavnih razlogov priljubljenosti falenopsisov in neprimerno manjše priljubljenosti kambrij, miltonij in masdevalij, o katerih bi večina rekla, da jih je izredno težko gojiti, pripraviti do ponovnega cvetenja in dolgoročno obdržati v dobri kondiciji. Kakorkoli, če imamo na voljo hladnejše gojišče, je z njimi vredno poskusiti znova.

V teh mesecih je zelo koristna uporaba termometra, ki meri minimalno in maksimalno temperaturo, saj zabeleži, kakšna je bila najvišja vrednost v dnevu. Tovrstni termometri so poceni in so na voljo v večini vrtnih centrov. Tako bomo dobro vedeli, v kakšnih klimatskih razmerah rastejo naše orhideje. Če bomo s tem termometrom izmerili temperaturo različnih predelov našega bivališča, bomo ugotovili, kje lahko gojimo kakšen rod orhidej in kje je bolje imeti kaktuse ali pa le prazen okrasni lonec.